Lajšanje porodne bolečine – (Samo)hipnoza

hipnoza

Hipnoza se uporablja med drugim tudi za lažje soočanje z bolečino. Lahko se uporablja tehnika samo-hipnoze ali pa klasične hipnoze. Simkin (2018) navaja, da je za uporabo samo-hipnoze potrebno kar nekaj predhodnega treninga, vaj, znanja. V to hipnotično stanje pa lahko porodnico vodi tudi druga oseba, npr. babica, doula, spremljevalec, ki pa mora biti ustrezno usposobljena.

Pogosto je slišati dvome, ko je govora o hipnozi, saj ljudje menijo, da bodo v tem stanju izgubili nadzor nad svojimi mislimi in dejanji, kar lahko ogrozi človekovo avtonomijo (Semple in Newburn 2011). Vendar je pomembno poudariti, da ženske, ki so uporabljale (samo)hipnozo med porodom, opisujejo, da so se v polnosti zavedale vsega kar se je dogajalo. Tako je učinek hipnoze ravno obraten – namesto, da bi ženska izgubila nadzor, ga v bistvu pridobi, saj vso pozornost nameni svojemu doživljanju in porodni izkušnji (Mullan 2008).

Samo-hipnoza je kombinacija različnih metod, kot so globoko stanje relaksacije, vizualizacije, dihanje, štetje ali hipnoza s pomočjo posnetka (Cyna in sod. 2006).

Prednosti hipnoze

– zmanjšuje anksioznost in strah,

– pomaga pri opolnomočenju ženske in pri njeni samozavesti, samozaupanju,

– deluje tako, da zmanjšuje bolečino (Simkin 2018),

– zmanjša možnost poseganja po farmakoloških sredstvih za lajšanje bolečine,

– poveča možnost za spontani vaginalni porod (Smith in sod. 2006),

– otrok ima višjo oceno po Apgar lestvici (Mehl-Madrona 2004).

Edina slabost je ta, da če se porodnica ni dobro pripravila in izpopolnila samo-hipnozne tehnike, je po nedavnih raziskavah verjetnost, da bodo posegle po farmakoloških preparatih pri njih večja, kot pri ženskah, ki uporabijo kakšno drugo tehniko relaksacije oz. naravne metode lajšanja bolečine (Simkin 2018). Torej je ob izbiri hipnoze boljše, da se ženskam, ki nimajo več dovolj časa za pripravo in trening priporoča, da imajo ob sebi nekoga, ki mu je metoda hipnoze v povezavi s porodom blizu oz. ima ustrezna dovoljenja za delo. Poleg tega se ne priporoča, da se hipnoze poslužujejo ženske, ki imajo razne fobije ali stresne, travmatične izkušnje, zgodovino psihoze (Simkin in Bolding 2004) in ženske, ki imajo ne diagnosticirano duševno bolezen, ki se manifestira skozi bolečino (Ketterhagen in sod. 2002). Sama hipnoza pa nima negativnih stranskih učinkov za mamo ali otroka (Smith in sod. 2006).

Literatura:

Cyna AM, Andrew MI, McAuliffe GL (2006). Antenatal self-hypnosis for labour and childbirth: a pilot study. Anaesth Intensive Care 34(4):464 -96.

Mullan J (2008). HypnoBirthing: the art to a peaceful birth. Midwives: The Official Magazine of the RCM.

Ketterhagen D, VandeVusse L, Berner MA (2002). Self- hypnosis: alternative anesthesia for childbirth. MCN Am J Matern Child Nurs 27(6 ):3 35- 40.

Mehl- Madrona LE (2004). Hypnosis to facilitate uncomplicated birth. Am J Clin Hypno 46(4): 99-312.

Semple A, Newburn M (2011). Research overview: Self-hipnosis for labour and birth.

Simkin, Penny (2018). The birth partner: A complete guide to childbirth for dads, partners, doulas, and other labor companions.

Simkin P, Bolding A (2004). Update on non pharmacologic approaches to relieve labor pain and prevent suffering. Journal of Midwifery & Women’s Healt 49(6): 489-50.

Smith CA, Collins CT, Cyna AM, Crowther CA (2006). Complementary and alternative therapies for pain management in labour.