Spolno nasilje in babištvo

spolna_zloraba

Ker je raziskovanje spolnega nasilja, njegovih posledic in vpliva na starševstvo ter vsa vmesna obdobja, eden glavnih razlogov za mojo odločitev za nadaljevanje študija v smeri psihoterapije, sem se odločila z vami deliti nekaj osnov, dejstev o tem kako spolno nasilje vpliva na doživljanje nosečnosti in poroda ter kakšno obravnavo naj bi se nudilo ženskam z izkušnjo zlorabe.

Članek je (zelo zelo) kratek povzetek mojega diplomskega dela z naslovom »Babiška obravnava žensk z izkušnjo spolne zlorabe«.

Na kratko…

Spolno nasilje velja za velik problem javnega zdravja ter je opredeljeno kot kršenje osnovnih človekovih pravic (United Nations, 2006; SZO, 2016). Za spolno nasilje je značilno, da je večina žrtev ženskega spola. Na voljo je več različnih definicij spolne zlorabe. Ameriško psihološko združenje ali APA (2016) opisuje spolno zlorabo kot vsako nezaželeno spolno aktivnost, pri kateri izvajalec uporablja silo, grozi ali izkorišča dejstvo, da žrtev nima možnosti odločanja. Zakon o preprečevanju nasilja v družini v tretjem odstavku 3. člena spolno nasilje opisuje kot ravnanje s spolno vsebino, kateremu družinski član nasprotuje, je vanj prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njegovega pomena (ZPND, 2008). Spolna zloraba je praviloma dejanje, ki se ponavlja (Frei, 1996, p. 13).

Žrtve spolnega nasilja sodijo med ranljive skupine prebivalstva. Po rezultatih raziskav, opravljenih na globalni in evropski ravni, naj bi bila žrtev spolne zlorabe vsaka tretja ženska.

Spolna zloraba vpliva na psihično in telesno stanje ženske, predvsem pa ti vplivi pridejo do izraza v nosečnosti, med porodom ali v poporodnem obdobju (Eberhard-Gran, et al., 2008), ko je ženska posebej ranljiva. Posameznica pa se lahko zlorabe in njenih posledic zaveda; nekatere pa se zlorabe ne spominjajo ali pa se njenih posledic ne zavedajo.

Kakšne so posledice?

Posledice spolne zlorabe so vseobsegajoče in številne. Poleg pojava posttravmatske stresne motnje (PTSD) (Halvorsen, et al., 2013), nenadnih in nepričakovanih podoživljanj dogodkov, spominov povezanih s preteklo zlorabo (ang. flashback-i) (Halvorsen, et al., 2013; Repič Slavič, 2015, p. 53) ter drugih splošno znanih posledic zlorabe, pa pretekla spolna zloraba vpliva tudi na reproduktivno zdravje žensk. Tako so posledice spolne zlorabe lahko tudi (nezaželena) nosečnost, višje tveganje za obolevnost s spolno prenosljivimi boleznimi, različna ginekološka vnetja, neuporaba kontracepcije, umetna prekinitev nosečnosti, spolna disfunkcija (Smrkolj & Štolfa Gruntar, 2015), bolečine v spodnjem delu trebuha, vnetje sečil, abrazije in laceracije različnih delov telesa, modrice in rdečine, kronična utrujenost, boleče menstruacije (Repič Slavič & Gostečnik, 2015).

Ženske imajo lahko težave s plodnostjo zaradi telesnih poškodb ali vnetij, ki so jih imele v otroštvu zaradi spolne zlorabe (Simkin & Klaus, 2004, p. 35). Težave z zanositvijo lahko pri žrtvi, ki se s posledicami spolne zlorabe še ni soočila, poglobijo občutke krivde, izolacije in izgube nadzora; med obravnavo zaradi težav s plodnostjo se lahko tudi odtujijo od svojega telesa oziroma ga »zapustijo« in gledajo na dogajanje od daleč, kot so to počele med zlorabo (Bartlam & Woolfe, 1998).

Nosečnost

V nosečnosti žrtve spolnih zlorab pogosteje zlorabljajo prepovedane droge (Gisladottir, et al., 2014), povečano je število zapletov v času nosečnosti (Möhler, et al., 2008; Henriksen, et al., 2013), večkrat imajo težave z duševnim zdravjem in posledično povečano uporabo antidepresivov (Roberts, et al., 2013), večkrat imajo povišan krvni tlak (Simkin & Klaus, 2004, p. 43; Smrkolj & Štolfa Gruntar, 2015), preeklampsijo, nosečniško sladkorno bolezen, višje je število prezgodnjih porodov (Simkin & Klaus, 2004, p. 36; Roberts, et al., 2013) ter nepojasnjenih krvavitev (Simkin & Klaus, 2004, p. 36).

Porod

Že omenjeno podoživljanje dogodkov, povezanih s spolno zlorabo, se lahko pojavi tudi med porodom zaradi občutka nemoči, ki pa se lahko pojavi tudi zaradi porodnih položajev (npr. ležanje na hrbtu, noge privezane v stremena), bolečine na področju trebuha in genitalij, izgube nadzora nad dogajanjem v njenem telesu; nekdo, ki ima ‘avtoriteto’, se dotika njenega telesa (Simkin & Klaus, 2004, pp. 73-4; Wilson, 2011) ali pa zaradi vaginalnih pregledov (McGregor, et al., 2013). Med popadki in pri iztisu otroka mora ženska sodelovati z zdravstvenimi delavci; takrat se lahko njeno telo odzove z zamrznitvijo, paniko ali prevzemom nadzora. Verjetnost, da se bo porod končal s carskim rezom, je pri žrtvah spolnih zlorab večja (Repič Slavič & Gostečnik, 2015).

Dojenje in materinstvo

Po porodu pa se ženske večkrat srečajo s težavami pri dojenju. Znano je, da mladoletne mamice, ki so bile spolno zlorabljene, dojijo redkeje in krajši čas kot ostale mame (Bowman, 2007); prav tako matere, ki so bile spolno zlorabljene v otroštvu,  redkeje dojijo prvih 6 mesecev po porodu v primerjavi z ostalo populacijo (Coles, et al., 2015). Spolna zloraba pa vpliva tudi na učinkovitost ženske s spoprijemanjem z novo vlogo matere, saj težko zaupajo svoji intuiciji, in na vzgojo ter navezovanje matere z otrokom (Simkin & Klaus, 2004, pp. 87-88).

Še nekaj o primerni babiški obravnavi….

Ravno zaradi omenjenih številnih posledic spolne zlorabe je pomembno, da se žrtvam nasilja predvsem v reproduktivnem obdobju omogoči babiška obravnava, ki temelji na sodobnih kliničnih smernicah (Svavarsdottir, et al., 2008). Več avtorjev (Simkin & Klaus, 2004, p. 76; McGregor, et al., 2013, p. 761; Montgomery, et al., 2015) omenja uporabo standardizirane sočutne babiške obravnave oziroma uporabo univerzalnega pristopa, ki bi ženskam omogočal, da imajo nadzor brez da bi spregovorile o preteklih zlorabah (Barlow & Birch, 2004). Poleg pozitivno naravnane babiške obravnave pa Page (2009) omenja tudi pomembnost kontinuitete obravnave ter primerno organizacijo dela. Wilson (2011) pa je mnenja, da bi morali razmisliti o uporabi holistične, celovite obravnave tudi za družinske člane in zdravstvene delavce, ne le za ženske, ki so žrtve nasilja.

Idealno bi bilo, da bi si ženska sama izbrala babico in mesto poroda (Simkin & Klaus, 2004, p. 44; Sperlich & Seng, 2008, p. 55). Ženska naj rodi, kjer se počuti varno, saj bo le tako lahko rojevala v njej najbolj optimalnih razmerah (Sperlich & Seng, 2008). Razumeti je potrebno, da se mora ženska z zdravstvenim delavcem pogovarjati o občutljivih osebnih stvareh, istočasno pa mora razgaliti svoje telo in dovoliti, da se opravi več različnih invazivnih postopkov. Ta del obravnave je za žrtev stresen, za zdravstvene delavce pa nujen. Če zdravstveni delavec ne razume, zakaj ženska okleva oziroma ga to moti, lahko to ženska občuti kot ponovno zlorabo (Simkin & Klaus, 2004, p. 44).

Ženski naj se omogoči menjavanje in uporaba različnih porodnih položajev, saj so nekateri od njih (npr. položaj ležanja na hrbtu med porodom) lahko eden od sprožilcev preteklih spominov na spolno zlorabo (Repič Slavič & Gostečnik, 2015). Prav tako so lahko problematični tudi porodni položaji, kot so npr. položaj na kolenih in komolcih, porod čepe ali pa pomikanje nog narazen med porodom, saj lahko le-to sproži spomine na preteklo zlorabo, občutek nemoči in degradacije (Simkin & Klaus, 2004, p. 73). Neprijetne spomine, povezane s spolno zlorabo, lahko sproži tudi položaj postelje v sobi (da ima vrata za seboj); nenapovedani vstopi v porodno sobo med porodom lahko žensko spomnijo na čas, ko je nenapovedano v njeno sobo vstopal storilec (Repič Slavič & Gostečnik, 2015). Vsi občutki, ki jih žrtev povezuje s spolno zlorabo in se ponovno pojavijo med porodom, lahko nanj pomembno vplivajo (Eberhard-Gran, et al., 2008).

Zgoraj napisane smernice za primerno babiško obravnavo bi morale biti zlati standard za obravnavo vseh žensk. Saj vsaka ženska med porodom potrebuje ob sebi sočutno, strokovno babico, ki ji bo nudila podporo v času nosečnosti, poroda in ob prvih korakih materinstva.

Za ženske, nosečnice, mame, pa je izrednega pomena, da se zavedajo, da za to kar se jim je zgodilo, absolutno niso krive in da vedno obstaja možnost, da se po zlorabi okreva. Zato vsem, ki imate to izkušnjo, srčno priporočam, da obiščete zakonskega in družinskega terapevta ali kateregakoli drugega psihoterapevta, ki ima izkušnje z delom s travmami.

Literatura:

APA, 2016. Sexual abuse. Avaliable at: http://www.apa.org/topics/sexual-abuse/ [1. 3. 2016]

Barlow, J., Birch, L., 2004. Midwifery practice and sexual abuse. Br J Midwifery, 12(2), pp. 72–5.

Bartlam, B., Woolfe, R., 1998. Working with survivors of child sexual abuse within the context of infertility. The European journal of psychotherapy, counseling and health, 1(2), pp. 183–93.

Bowman, K.G., 2007. When breastfeeding may be a threat to adolescent mothers. Issues ment health nurs, 28, pp. 89–99.

Coles, J., Anderson, A,, Loxton, D., 2015. Breastfeeding duration after childhood sexual abuse: an Australian cohort study. J Hum Lact, 32, pp. 1–8.

Eberhard-Gran, M., Slinning, K., Eskild, A., 2008. Fear during labor: the impact of sexual abuse in adult life. J psychosom obst gyn, 29 (4), pp. 258–61.

Frei K., 1996. Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti. Ljubljana: Založba Kres.

Gisladottir, A., Harlow, B.L., Gudmundsdottir, B., Bjarnadottir, R.I., Jonsdottir, E., Aspelund, T., Cnattingus, S., Vladimarsdottir, U.A., 2014. Risk factors and health during pregnancy among women previously exposed to sexual violence. Acta Obstet Gynecol Scand, 93, pp. 351–8.

Halvorsen, L., Nerum, H., Ǿian, P., Sǿrlie, T., 2013. Giving birth with rape in one’s past: a qualitative study. BIRTH, 40 (3), pp. 182–91.

Henriksen, L., Vagen, S., Schei, B., Lukasse, M., 2013. Sexual violence and antenatal hospitalization. BIRTH, 40 (4), pp. 281–8.

McGregor, K., Gautam, J., Glover, M., Jülich, S., 2013. Health care and female survivors of childhood sexual abuse: health professionals’ perspectives. J Child Sex Abuse, 22, pp. 761–75.

Montgomery, E., Pope, C., Rogers, J., 2015. The re-enacment of childhood sexual abuse in maternity care: a qualitative study. BMC Pregnancy Childbirth, 194 (15), pp. 1–7.

Möhler, E., Matheis, V., Marysko, M., Finke, P., Kaufmann, C., Cierpka, M., Reck, C., Resch, F., 2008. Complications during pregnancy, peri- and postnatal period in a sample of women with a history of child abuse. J Psychosom Obst Gyn, 29 (3), pp. 193–8.

Page, L., 2009. Woman-centered, midwife-friendly care: principles, patterns and culture of practice. In: Fraser, D.M., Cooper, M.A. eds. Myles textbook for midwives. 5th ed. Edinburgh: Elsevier,  37–53.

Repič Slavič, T., 2015. Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje, 2. izdaja. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Repič Slavič, T., Gostečnik, C., 2015. The experience of pregnancy, childbirth and motherhood in women with a history of sexual abuse. In: Mivšek, A., ed. Sexology in midwifery.

Roberts, A.L., Lyall, K., Rich-Edwards, J.W., Ascherio, A., Weisskopf, M.G., 2013. Association of maternal exposuere to childhood abuse with elevated risk for autism in offspring. JAMA Psychiatry, 70(5), pp. 508–15. Avaliable at: http://archpsyc.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=1666655 [5. 3. 2016]

Simkin, P., Klaus, P., 2004. When survivors give birth: understanding and healing the efffects of early sexual abuse on childbearing women. Washington: Classic day publishing.

Smrkolj, Š., Štolfa Guntar, A., 2015. Ginekologija in porodništvo. In: Šimenc, J., ed. Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini: priročnik za zdravstveno osebje. Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije, pp. 106–12.

Sperlich, M., Seng, J.S., 2008. Survivor moms: Women’s stories of birthing, mothering and healing after sexual abuse. Eugene: Motherbaby Press, pp. 55, 66, 133.

Svavarsdottir, E.K., Orlygsdottir, B., 2008. Identifying abuse among women: use of clinical guidelines by nurses and midwives. J adv nurs, 19, pp. 779–88.

SZO, 2016. Violence against women: Intimate partner and sexual violence against women.

United Nations, 2006. The Secretary-General’s in-depth study on all forms of violence against women.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 2008. Uradni list Republike Slovenije št. 16 (487), pp. 1148.

Wilson, D.R., 2011. Preparing adult survivors of childhood sexual abuse for pregnancy, labor, and delivery. Int J Childbirth Educ, 26(2), pp. 7–8.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s