Dojenje in trije najpogostejši miti

dojenje

Dojenje in napačni nasveti, izjave, misli….

Dojenje je lahko ena lepših vezi med mamo in otrokom, če gre vse tako kot mora. Kaj pa, ko mama prejme ogromno nasvetov in vsi ji nekako govorijo, da je bolje, da obupa?

Izbrala sem tri pogoste stavke, na katere sem na kratko odgovorila. Dojenje je izredno široka tema in težko je zajeti vse tako da lahko spodaj napišete kakšno vprašanje ali pa kakšen stavek, ki ste ga vi pogosto slišali.

Na dojenje se ni treba pripraviti…

Jaz osebno bi obisk tečaja priprave na dojenje priporočila vsem. Zakaj? Ker bi ne le mamice imele več zaupanja vase, tudi osebe okoli njih bi jih podprle z uporabnimi nasveti.

Sama priprava pa je zelo smiselna, saj je današnja družba usmerjena v to, da se mama čimprej po porodu »osamosvoji« – tj. da je otrok ne bremeni. Mora spati v svoji posteljici, dojiti se na določene ure, spodbuja se tudi ločevanje mame in otroka ter velikokrat se uporabljajo metode izjokavanja… Vse to pa pusti posledice na otroku ter na navezanosti med mamo in njim. Tako da, če ste noseči, vam iskreno priporočam, da si namesto črpalke, dude, stekleničke, adaptiranega mleka »za vsak slučaj« raje privoščite tečaj za pripravo na dojenje ali pa ta denar investirate v kakšno kvalitetno svetovalko za dojenje.

Včasih so dekleta in mlade ženske nenehno bile del razvoja družine – opazovale so porode na domu, opazovale svoje mame, sestre, tete in ostale ženske pri prehodu v materinstvo, pri dojenju,… Zdaj pa živimo v času, ko se mlade družine hitro ločijo od širše družine, velikokrat ostanejo izolirane, osamljene in brez podpore. Stari starši delajo ali so drugače zaposleni in danes se mame tako soočajo s tem, da nimajo širše ženske skupnosti, ki bi jih podprla, ki bi jo s svojimi izkušnjami in znanjem spodbujala, bodrila in normalizirala določene dele materinstva, ki se danes preko socialnih omrežij predstavljajo popolnoma drugače kot v resnici so.

Nimam dovolj mleka…

Zelo na kratko: Prvih 8 dni po porodu novorojenčku teža pada, pade pa lahko do 10% porodne teže. Lahko je izgubi tudi več, sploh če ste med porodom prejeli veliko infuzijske tekočine, nekatera protibolečinska sredstva (novorojenček je zaspan), če ima otrok zlatenico ali druga stanja, ki se pokažejo tudi s padcem teže. V teh prvih dneh je za dojenje izredno pomembno, da sta mama in otrok čim več v stiku, da se otroka doji na njegovo željo (včasih to pomeni tudi da je praktično cel dan na dojki, ampak to traja kakšen dan, dva) in da se otroka budi za dojenje, če je to potrebno. Otrok ima 2 do 3 tedne časa, da po porodu pride nazaj do porodne teže. Veliki večini to uspe prej, nekateri pa raje lovijo zadnje dni. Oboje je normalno.

Vedeti pa morate, da dojenje ni mišljeno tako kot je hranjene po steklenički, kjer ima otrok na določen časovni interval (na 3h) obroke. Dojenje je nemogoče razdeliti na obroke, ker to ni zgolj hranjenje. Je iskanje tolažbe, stika, varnosti, toplote, tako znanega utripa srca,… Za novorojenčka je rojstvo kar malo strašljivo – iz prej tople, vodene, nežne, temne maternice se rodi v svetel, hladen in grob prostor. Zato ni čudno, da se najbolje počuti takrat, ko je pri vas.

Ker pri dojenju uporabljamo dojke in ne stekleničke, je tudi nemogoče navzven oceniti koliko mleka imamo. Ob navalu mleka so dojke trše, vendar se kasneje stanje normalizira in postanejo mehkejše. To ne pomeni, da imate manj mleka. To pomeni zgolj to, da so se vaše dojke navadile na proizvodnjo določene količine mleka oziroma da se je uravnala ponudba glede na povpraševanje.

Kadar se otrok pogosteje doji, je to ponavadi zaradi poskoka v rasti. Seveda ni nujno, lahko gre tudi za druga stanja (npr. dehidracija), ampak največkrat so ob poskoku v rasti priklopljeni na mamo. Dobesedno. In ker je to izredno naporno za mamo, ki se velikokrat srečuje z dvomi, utrujenostjo, raznimi nasveti, velikokrat na tej fazi obupa. Zato je zelo pomembno, da se o dojenju podučijo tudi podporne osebe, ki lahko žensko v teh časih bodrijo ali pa da se enostavno odločite in pokličete  svetovalko za dojenje, da vam pomaga.

Predvsem pa gre tukaj velikokrat za nezaupanje in neznanje. Zato je priprava na dojenje pomembna, ker pričakujemo take in drugačne izzive ter ob pripravi prejmemo razne nasvete kako se s temi izzivi soočiti.

Ste vedeli?

Da se lahko že od 16. tedna nosečnosti dalje lahko prične iz dojk izločati kolostrum? Takrat se ob dokončanem razvoju dojk prične laktogeneza I, ki se navzven kaže v spremembah dojk (vene postanejo bolj izrazite, dojke se povečajo, kolobar je temnejši in večji, Montgomeryjeve žleze postanejo izbočene in izgledajo kot majhni beli mozoljčki na kolobarju…). Po porodu posteljice pa se sproži proces laktogeneze II, ki poleg drugih “stimulusov” spodbudi proizvodnjo t.i. zrelega mleka.

Dojenje po prvem letu ni dobro za otroka…

Čeprav smo v Sloveniji še vedno bolj odprti za dojenje v javnosti kot v nekaterih drugih državah, se pa pogosto zgodi, da mamice, ki dojijo dlje slišijo stavek: »A še vedno se doji?«.

Draga mamica, ki še dojiš in si v dvomih zaradi takih in drugačnih obsojanj, ki jih prejmeš iz okolice. Povej jim tole. Dojenje po prvem letu je za otroka (in mamo) priporočljivo, ker:

  • malčki občutijo večjo varnost, lažje navezujejo stik tudi kasneje;
  • krepi otrokov imunski sistem;
  • ima tudi prehransko funkcijo (ja, tudi po enem letu, a ni izjemno 🙂 );
  • dlje kot se otrok doji, manjše tveganje ima mama za razvoj nekaterih bolezni (rak dojke, jajčnikov,…) in otrok tudi (alergije, astma, debelost,…);
  • materino mleko krepi otrokovo črevo;
  • deluje protibolečinsko (kar je zelo uporabno ob izraščanju zobkov,..);
  • in še mnogo več…

Več o dojenju in o mitih, ki so povezani s tem, pa se bomo pogovarjali na delavnici Nežna priprava na dojenje, ki bo potekala 21.8.2019 (več o delavnici najdete tukaj).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s