Pogosto ženske prvič za tovrsten pregled oziroma odvzem brisa slišijo v času nosečnosti v enem od pregledov proti koncu nosečnosti. Ker je velikokrat njihov osebni ginekolog prvi in edini, ki jim poda informacije okoli smiselnosti brisa ter o sami bakteriji, sem se odločila, da z vami delim nekaj preverjenih dejstev, ki vam bodo v pomoč pri vaši odločitvi.
Kaj je steptokok agalactiae?
Streptokok agalactiae (streptokok skupine B) je po Gramu pozitivna bakterija in je najpogostejša povzročiteljica okužb pri novorojenčkih in dojenčkih do tretjega meseca starosti (Lasič in sod., 2017).
Na svetovnem merilu je bakterija prisotna pri 17% nosečnic (Kwatra in sod., 2016), v Sloveniji so prišli do podobnih rezultatov – 17,1% nosečnic je imelo pozitiven bris v času med letoma 2013 in 2014 (Lučovnik in sod., 2016).
Pogosteje je bakterija prisotna pri ljudeh, ki pogosteje menjajo spolne partnerje, imajo pogoste spolne odnose, uporabljajo tampone, ne skrbijo za higieno rok, so stari manj kot 20 let in pri tistih parih, kjer moški oralno zadovoljuje žensko.
Bakterija se lahko naseli v nožnici, črevesju ali sečnem mehurju (Lasič in sod., 2017). Bris se tako vzame s področja nožnice, danke in presredka.
Pri nas je bris samoplačniški (cene se razlikujejo – od 20 do 65€). Obvezen je, če se odločite za porod v vodi. Ga pa lahko ginekolog odvzame tudi brezplačno – največkrat se za to odločijo, če imate pogostejša vnetja.
Kakšne so možnosti, da se novorojenček okuži?
Če najprej pogledamo kdaj se najpogosteje pojavijo prvi zanki okužbe.
Okužba se pri novorojenčku lahko pojavi zgodaj (0-6 dni; najpogosteje pa 3 po porodu) ali kasno (znaki okužbe se pojavijo 7-89 dni po porodu).
Ko govorimo o zgodnji okužbi gre najpogosteje za prenos bakterije iz mame na otroka med porodom. Kolonizacija otroka (naselitev bakterije, ki ne nujno povzroči okužbe) se dogodi pri 50% porodov pri ženskah, ki imajo prisotno bakterijo. Od teh otrok jih zgolj 1-2% razvije klinično sliko invazivne okužbe (Verani in sod., 2010). Oziroma rečeno drugače – do zgodnje okužbe pride pri 0,53/1000 živorojenih otrok.
Do kasne okužbe pa lahko pride zaradi kolonizacije z bakterijo s strani mame ALI iz domače ali bolnišnične okolice. Do tovrstne okužbe pride pri 0,18/1000 živorojenih otrok. Ker se lahko okužba na otroka prenese tudi preko stika z drugimi ljudmi, prosite svojce, da si preden vzamejo otroka v naročje, umijejo roke. Pomembno je tudi poudariti to, da so v teh številkah zajeti tudi nedonošeni otroci pri katerih je okužba s streptokokom agalactiae pogostejša (največkrat pa se res pojavi 7 dni po porodu oziroma kasneje, vendar je lahko prisotna tudi prej).
Kako preprečujejo prenos okužbe?
Poznamo dva načina.
- V času med 35. in 37. tednom nosečnosti ženski odvzamemo bris in v primeru, da je le-ta pozitiven, nosečnica prejme antibiotik med porodom (največkrat penicilin v visokih dozah, op. eritromicin in klindamicin sta v približno 20% primerih neučinkovita, saj je bakterija v nekaterih primerih pokazala odpornost oziroma zmanjšano občutljivost na ta dva antibiotika (Lučovnik in sod., 2016)).
- Pri drugem pristopu pa gre za to, da se v primeru prisotnosti dejavnikov tveganja porodničar za dotično žensko odloči, da bi bilo smiselno, da med porodom prejme antibiotik (včasih tudi ne glede na rezultat brisa). Dejavniki tveganja so: daljši razpok plodovih ovojev (dlje od 18 ur), pozitiven bris oziroma dokazana prisotnost S. agalactiae v času nosečnosti, okužba novorojenčka s S. agalactiae pri predhodnem porodu, v primeru povišane telesne temperature nosečnice (nad 38 stopinj C), v primeru prezgodnjega poroda (pred 37. tednom nosečnosti) (Lučovnik in sod., 2016) ter v primeru prezgodnjega razpoka plodovega mehurja.
Antibiotik pa je najbolj učinkovit, če ga prejmete 4 ure pred porodom, saj takrat možnost okužbe zniža za 89%. Če ga prejmete 0-4 ure pred porodom je učinkovit zgolj še v 38%- 47%.
Kakšni pa so stranski učinki antibiotika?
Tako kot vsako zdravilo imajo tudi zgoraj omenjeni antibiotiki svoje stranske učinke. Predvsem v zadnjih nekaj letih raziskujejo vpliv antibiotikov, ki jih mama prejme med porodom, na mikrobiom otroka. Ugotovili so, da aplikacija antibiotika mami med porodom, lahko spremeni mikrobiom otroka tudi do enega leta starosti. Predvsem gre za to, da se zmanjša prisotnost »dobrih« bakterij, kar seveda omogoča, da se na kožo, črevo, sluznice, naselijo »slabe« bakterije, ki povzročajo razna obolenja. (Evidence Based Birth, 2020). V primeru, da dobite antibiotik med porodom, je še toliko bolj pomembno, da z otrokom redno prakticirate stik koža na kožo ter da otroka dojite – tako lahko vsaj malo izničite negativen vpliv antibiotikov na mikrobiom otroka.
Prav tako bodite v tem primeru pozorni, saj lahko prejeti antibiotiki vplivajo na povečanje pogostosti glivičnih okužb tako pri mami kot pri otroku (Dinsmoor in sod., 2005). Antibiotiki vplivajo tudi na potek poroda – ponavadi ga podaljšajo, saj oslabijo popadke (WHO, 2020).
Ker antibiotik prejmete v veno, sama aplikacija traja nekje 20 do 30 minut. Tudi med tem časom NI omejitev za gibanje med porodom! Dobro je tudi, da se pred porodom v primeru pozitivnega rezultata brisa pripravite tudi z jemanjem probiotikov, ki bodo podprli vašo naravno floro v nožnici.
Poleg omenjenega ima pa seveda aplikacija antibiotika tudi »klasične« stranske učinke – od alergijskih reakcij, izpuščajev, do razvoja odpornosti.
Če je bil bris pozitiven pri 35. tednu nosečnosti ali bo bakterija prisotna tudi v času poroda?
Od 84% žensk, ki so imele pozitiven rezultat brisa med 35. in 36. tednu nosečnosti, jih bo do poroda pozitivnih zgolj 68%. To pomeni, da bo 16% žensk po nepotrebnem dobilo antibiotik med porodom.
Na drugi strani pa pri 91% žensk, ki so imele negativen rezultat brisa v istih tednih nosečnosti, pa bo do poroda 9% od teh žensk imelo prisotno bakterijo in le te seveda ne prejmejo antibiotika, če ni prisotnih dejavnikov tveganja (Young in sod., 2011).
Kakšni so znaki okužbe?
Okužba se lahko kaže tako, da so otroci bolj bledi, zaspani, težje se dojijo, imajo manjši tonus mišic, ob izdihu stokajo, spremenjen je ritem dihanja, povečana je telesna temperatura. Ker se najpogosteje znaki ZGODNJE okužbe pojavijo 3. dan po porodu boste takrat verjetno še v porodnišnici in bodo tudi zdravstveni delavci le korak stran – tako da, če se vam bo zdelo, da otrok kaže kakšne znake okužbe, je tovrstno skrb dobro nasloviti na zdravstveno osebje.
Kaj lahko naredimo, da ZMANJŠAMO možnost kolonizacije v času nosečnosti ter prenosa okužbe med porodom (velja tudi za S. agalactiae pozitivne nosečnice)?
- Pazite na ustrezno higieno spolovila (vedno se brišemo od spredaj navzad).
- Pojejte manj hrane, ki vsebuje veliko sladkorjev.
- Jemanje probiotikov z laktobacili (predvsem l. rhamnosus).
- Izogibajte se izpiranju nožnice.
- Okrepite svoj imunski sistem (vitamin C, E, česen,…).
Med porodom pa:
- naj se izvede ČIM MANJ vaginalnih pregledov,
- naj vam ne predrejo plodovih ovojev, če ni to res NUJNO potrebno,
- ne dovolite ročnega luščenja ovojev,
- premislite o uporabi antibiotikov – priporočam ogled filma Microbirth (www.microbirth.com).
Kako naj se odločita?
Dobro je, da se odločata skupaj. Če se vajini mnenji razlikujeta – poskusita najti skupno besedo. Vsekakor pa preden se odločita premislita – ali bi želela prejeti antibiotik? Ali bi vaju ves čas poroda skrbelo, da bo prišlo do okužbe, če bi ga zavrnila? Ali mogoče sploh ne bi naredila testa in bi ukrepali ko in če bi bilo potrebno?
Okoli te male bakterije se ponavadi razvijajo kar konkretne debate, ampak prav je vedeti le eno. Kakorkoli se bosta odločila, bo v redu. Saj imata možnosti in dokler vesta zakaj je določena odločitev za vaju dobra, potem sta naredila najboljše kar sta lahko v tem danem trenutku.
Če pa bi vaju zanimalo še kaj več o samem porodu in pripravah, pa sta vabljena, da se nam pridružita na Šoli za starše, ki jo vodi babica Klavdija. Poteka online in posnetki vama ostanejo za ogled dlje časa. Več si lahko prebereta tukaj.
Literatura:
Dinsmor MJ, Viloria R, Lief L, Elder S (2005). Use od Intrapartum Antibiotics and the incidence of postnatal maternal and neonatal yeast infections. Obstet Gynecol 106(1): 19-22.
Kwatra G, Cunnington MC, Merall E, Adrian PV, Ip M, Klugman KP in sod. (2016). Prevalence od maternal colonization with group B streptococcus: a systematic review and meta-analysis. Lancet Infect Dis 16(9): 1076-1084.
Lasič M, Lučovnik M, Pavčnik M, Kaparič T, Ciringer M, Lozar Krivec J, Fister P, Nosan G, Lah L, Štucin Gantar I, Mueller-Premru M, Tul N, Jeverica S (2017). Invazivne okužbe novorojenčkov z bakterijo Streptococcus agalactiae v Sloveniji, 2003-2013. Zdrav Vestn (86): 493-506.
Lučovnik M, Tul Mandić N, Lozar Krivec J, Kolenc U, Jeverica S (2016). Prevalenca kolonizacije z bakterijo Streptococcus agalactiae pri nosečnicah v Sloveniji v obdobju 2013-2014. Zrav Vest (85): 393-399.
Verani JR, McGee L, Schrag SJ (2010). Prevention od perinatal group B streptococcal disease – revised guideline from CDC.
Young BC, Dodge LE, Gupta M, Rhee JS, Hacker MR (2011). Evaluation of Rapid, Real-Time intrapartum Group B Streptococcus Assay. Am J Obstet Gynecol 205(4).
