spanje z odprtimi usti
Poporodni izzivi

Ima moj otrok priraščen jeziček?

Vprašanje, ki si ga starši pogosto postavljajo. O priraščenih jezikih kroži sicer veliko informacij, ki pa ponavadi starše le še bolj zmedejo, saj nimajo vseh simptomov ali težav, ki so navedene.
Zato tudi spodnje simptome priraščenosti berite z zavedanjem, da je vsak otrok drugačen in da se simptomi izražajo različno izrazito in v različnih oblikah. Vsak otrok se bo s priraščenostjo na drugačen način soočal, mogoče bo prilagodil način sesanja, drže, mogoče bo spremenil vzorce gibanja, da bi si pomagal pri soočanju s posledicami priraščenosti. Mogoče bo jezik iztegoval iz ust, vendar se bo vseeno s težavo dojil.

Kako vem, če ima moj otrok priraščen jezik?
Sami lahko priraščenost sklepate na podlagi prisotnosti spodnjih simptomov, ampak za postavitev prave diagnoze je potreben obširen pregled otroka in otrokove ustne votline. Zato se postavljaju diagnoz na podlagi fotografije izogibamo, saj otrok tudi pred samim potencialno potrebnim posegom potrebuje podporo v obliki vaj, prilagoditev položajev pri dojenju, raznih manualnih terapij,…
O priraščenem jeziku govorimo, ko je jezik funkcionalno omejen zaradi krajšega, debelejšega frenuluma (podjezične vezi/gube). V ustni votlini je 7 tovrstnih frenulumov, ki lahko omejujejo otrokovo hranjenje, sesanje, požiranje, gibanje mišic jezika,… Poleg že omenjene podjezične vezi je pogosto obravnavan tudi ustnični frenulum (zgornje ustnice).
Po nekaterih podatkih naj bi zgolj 3% novorojencev imelo priraščeno podjezično vez in katero od drugih vezi v ustni votlini.

Slika dojenčka, ki sem ga obiskala in kjer je bila ugotovljena priraščena podjezična vez.

Opomnik: vsaka priraščenost ni tako očitna, kot ta na fotografiji!

Je lahko jezik samo malo/mejno priraščen?
Ne. Jezik je ali pa ni priraščen.

Kdo lahko izvede pregled?
Preden si pogledamo simptome si poglejmo še kdo ima primerno znanje za oceno otrokove ustne votline. To so: mednarodno certificirane IBCLC svetovalke za dojenje, miofunkcionalni terapevti za dojenčke/otroke, nekateri pediatri in zobozdravniki z ustreznim dodatnim znanjem.

Katere znake in simptome boste verjetno opazili, če ima vaš dojenček priraščen jezik/zgornjo ustnico?
Največkrat mamice opažajo težave pri dojenju kot so:

  • boleče dojenje in posledično ranjene bradavice,
  • dojenje brez nastavkov ni možno saj otrok ne zmore zagrabiti bradavice,
  • pogosti mastitisi in zastojne dojke,
  • novorojenček/dojenček med dojenjem cmoka, klika,
  • dojenčku izteka mleko mimo ust med dojenjem,
  • dojenčku se med dojenjem večkrat zaleti, ima simptome refluksa in/ali “krče”,
  • novorojenček/dojenček počasi pridobiva na teži,
  • dojenček ima prisoten sesalni žulj dlje časa.
    Dojenčki imajo podobne izzive tudi pri hranjenju po steklenički.

Pri dojenčku lahko opazite tudi:

  • belo obložen jezik (brez glivične okužbe),
  • jezička ne dvigne na nebo,
  • spi z odprtimi usti,
  • diha skozi usta,
  • bradica je pomaknjena bolj nazaj,
  • jezika ne iztegne preko spodnje ustnice,
  • jezik je srčaste oblike.

Prisotni so lahko tudi drugi simptomi, ki niso opisani zgoraj.

Ali so vsi zgoraj našteti znaki prisotni samo pri dojenčkih s priraščenimi jezikom?
Ne, lahko so izzivi prisotni tudi zaradi drugih omejitev jezika ali pa povezani z nepravilnim pristavljanjem na dojko/stekleničko.

Kaj poleg pregleda se še svetuje?
Vsakega otroka je potrebno pregledati, preveriti omejitve, ki so prisotne in šele nato določiti kaj točno bi otroku zares pomagalo. Ni splošnih priporočil, ki bi pomagale vsem. Namreč en dojenček ne bo imel nič proti vajam, spet drugi bo imel pri tem izzive. Vsekakor naj vam izvajalec, ki je opravil pregled poda tudi nadaljna navodila glede na potrebe otroka. Svetuje se izvajanje vaj pred in po posegu s katerimi otroka podpremo na večih nivojih.

Ali prerez podjezične vezi odpravi vse težave?
Žal, ne vedno. Ravno zato je potrebna celostna obravnava pred in po prerezu.

Kakšne težave imajo dojenčki lahko po prerezu, če pred in po prerezu niso bili celostno obravnavani?

  • Zavračajo dojenje ali druge oblike hranjenja.
  • Se slabše pristavijo na dojko, dojenje ostane ali postane še bolj boleče.
  • Hranjenje ni učinkovito.
  • Tudi ostali simptomi ne izvenijo.

Kako postopati, če sklepate, da ima dojenček priraščen jeziček/ustnico?

Prvi korak je, da kontaktirate osebo ali osebe, ki lahko opravijo pregled in vam dajo nadaljne napotke povezane z obravnavo pred in po prerezu. Idealno vam ta oseba poda tudi vaje in vam razloži zakaj prihaja do težav pri hranjenju oziroma do simptomov, ki ste jih opazili.

Lahko kontrakirate IBCLC svetovalke za dojenje, ki imajo še dodatna znanja s področja prepoznavanja priraščenosti, refluksa in seveda imajo dovolj izkušenj, da vas lahko celostno podprejo.

Naslednji korak je iskanje osebe, ki bo izvedla prerez podjezične vezi v kolikor je to potrebno.

V pomoč pri informiranju o vaših izbirah vam je lahko tudi izbrana svetovalka za dojenje.

Priraščen jeziček lahko vpliva na več nivojev ne samo na izzive s hranjenjem zato je pravočasno in pravilno postopanje ključnega pomena!

Lahko vas pri vaših izzivih podprem tudi jaz, saj se z dojenčki z izzivi zaradi priraščenosti ali refluksa srečujem na dnevni bazi ter sem dodatno usposobljena za spremljanje dojenčkov/družin s tovrstnimi izzivi. Več o meni si lahko preberete tukaj. O svetovanju in podpori, ki jo nudim pa tukaj.

Izkušnja mamice s svetovanjem in obravnavo:

Klavdija Slapar

Sem diplomirana babica, mama dveh otrok, partnerka in zakonska in družinska terapevtka - stažistka.
Moja srčna naloga je s pomočjo babiških in terapevtskih znanj ter izkušenj pomagati družinam na njihovi novi skupni poti.

Mogoče ti bo všeč tudi ...