Velikokrat slišimo o tem kako naše pretekle izkušnje vplivajo na način kako vzgajamo lastne otroke. Danes bomo zato na kratko pogledali kako izkušnja spolne zlorabe v otroštvu lahko vpliva na vzgojo, navezovanje in starševstvo lastnih otrok. To je le delček zgodbe, ki jo lahko za seboj pusti tako krivično dejanje, kot je spolno nasilje. Zato v kolikor imate izkušnjo spolnega nasilja ali drugega travmatičnega dogodka vam priporočam, da stopite na pot okrevanja in si poiščete strokovno psihoterapevtsko pomoč.
Vzgoja ter navezovanje z otrokom predstavlja poseben izziv nekaterim žrtvam. Lahko imajo izrazito željo po tem, da pri vzgoji otroka ne sodeluje moški oziroma partner in se zaradi tega lahko odločijo, da bodo otroka vzgajale same ali s pomočjo partnerice (Simkin in Klaus 2004, 36). Lahko se tudi večkrat vprašajo, »Ali bo partner zlorabil najinega otroka?«, »Kako naj vem, da ne bo na koncu tak, kot je bil moj oče?« (Simkin in Klaus 2004, 90). Prav tako si žrtve lahko ne želijo ali ne dovolijo, da bi one in njihovi otroci bili v stiku z družinskimi člani, ki jih ali niso mogli/hoteli zaščititi pred spolno zlorabo ali pa so bili izvajalci spolnega nasilja. Nekatere žrtve o tem začnejo razmišljati že v obdobju nosečnosti, spet druge pa stike s storilci prekinejo šele kasneje (Sperlich in Seng 2008, 56). Ženske, ki se spolne zlorabe ne spominjajo, pa lahko nezavedno postavljajo otroka v situacije, kjer so otroci izpostavljeni nevarnosti, da bodo spolno zlorabljeni s strani istih storilcev, kot so bile same (Simkin in Klaus 2004, 90), npr. ženska da otroka v varstvo k dedku, ki je v otroštvu spolno zlorabljal njo ipd.
Starši, ki so bili spolno zlorabljeni, lahko postanejo preveč zaščitniški do svojih otrok. Otrok ne dajo v varstvo k varuški ali k nenasilnim družinskim članom (Nelson in Hampson 2008, 12). S težavo prepustijo, da otroka držijo v naročju npr. stari starši, ki so jih zlorabljali, saj takrat občutijo veliko tesnobe in nelagodja; vendar imajo istočasno slabo vest, saj otroku ne dajejo možnosti, da bi spoznal svoje stare starše (Simkin in Klaus 2004, 91). Matere, ki so bile spolno zlorabljene, se lahko bojijo, da bi same zlorabile otroka (Nelson in Hampson 2008, 13), saj imajo nekatere včasih tudi občutek, kot da bi si ga želele zlorabiti (Simkin in Klaus 2004, 88) oziroma se bojijo, da bo otroka zlorabljal partner ali kdo od drugih bližnjih.
Najbolj tesnobno se matere počutijo takrat, ko otrok doseže starost, v kateri so bile same spolno zlorabljene. Le-to lahko povzroči pojav podoživljanj spominov, dogodkov povezanih s preteklo spolno zlorabo (Nelson in Hampson 2008, 13) ali pa mati postane v odnosu z otrokom agresivnejša in ga začne zavračati (Repič Slavič in Gostečnik, 2015). Simkin in Klaus (2004, 87) omenjata, da je navezovanje mater z »zahtevnejšimi« novorojenčki dolgotrajnejše in težje; matere lahko imajo ambivalentna čustva do otroka ali pa se bojijo z njim ostati same. Več možnosti je tudi, da bodo starši, ki so bili spolno zlorabljeni v otroštvu, vzgajali svoje otroke s pomočjo nasilja oziroma z vzgojo, ki so je bili sami deležni (Repič Slavič in Gostečnik, 2015).
Ženska lahko sama sebi postavlja zelo visoka merila, nagnjena je k perfekcionizmu, vendar ji to ponavadi predstavlja le še večji stres, saj ne dosegajo svojih idealov (Simkin in Klaus 2004, 87) oziroma idealov, ki so prisotni v širši družbi ter medijih. To vedenje je značilno za matere, ki imajo zelo negativno samopodobo.
Kakor ženske dvomijo vase in svoje materinske sposobnosti, se podobni občutki lahko pojavijo tudi pri partnerju. Ženska partnerju ne zaupa in ta se zaradi tega počuti odrinjenega, nemočnega, depresivnega ali celo nesposobnega (Simkin in Klaus 2004, 90).
Več si na to temo lahko preberete tukaj:
Literatura:
Nelson, Sarah, in Sue Hapmson. Yes you can! Working with survivors of childhood sexual abuse. Edinburgh: The Scottish Goverment, 2008.
Simkin, Penny, in Phyllis H. Klaus. When survivors give birth: understanding and healing the efffects of early sexual abuse on childbearing women. Washington: Classic day publishing, 2004.
Sperlich, Mickey, in Julia Seng. Survivor moms: Women’s stories of birthing, mothering and healing after sexual abuse. Eugene: Motherbaby Press, 2008.