Seveda. Velikokrat se mi zdi, da ob uporabi besede »priprava« ne pomislimo točno na to, kaj vse le ta zajema in mogoče tudi sam izraz ni najboljši. Boljše bi bilo, da se vprašamo, ali smo se zmožni soočati z izzivi, ki nam jih prinašata porod in materinstvo, in ob tem ostati mirni, sproščeni, čutiti varnost ter ljubezen, imeti občutek nadzora in vseeno zaupati zdravstvenim delavcem, partnerju, otroku in sebi? In če ne, ali se lahko tega naučimo ter kako?
Znanje je nekaj kar nas lahko razreši strahu. Strah je po navadi razlog za odločitev za dodatne priprave ali pa zanikanje pomembnosti le teh. Pa nas je res tako zelo strah, ko enkrat omenimo besedo porod?
Seveda, vendar se lahko se bojimo »le« bolnišničnega okolja, igel, previjanja novorojenčka ali pa tudi vloge mame. Če potegnemo črto – vsak izmed nas se česa boji. Tudi bodoči očetje se soočajo s svojimi strahovi. O tem kaj več drugič :).
“Porod ni nekaj nad čem imamo lahko 100% nadzor. Imamo pa nadzor nad našim odzivom na bolečino, našimi predsodki in predstavami o porodu in nad tem česa si med porodom in od porodne izkušnje želimo.”
Chloe Quinn
Kaj vse pridobimo s pripravo na porod?
- Pridobimo znanje o fiziološkem porodu, naravnih in farmakoloških oblikah lajšanja porodne bolečine, nasvete za razreševanje nosečniških tegob, … V bistvu, s pripravo pridobimo ogromno novega znanja, ki pa nam predvsem daje občutek nadzora, saj se lahko na podlagi novih informacij odločamo za ali proti določenim postopkom, zdravilom ipd., oziroma posegamo po »alternativah«, ki sicer niso standardne ampak dokazano delujejo.
- Že v času priprave se soočimo s svojimi strahovi, ko se o njih pogovarjamo in iščemo rešitve oziroma načine kako se jim izogniti (npr. strah pred epiziotomijo,…). Ker pa včasih pogovor ne razreši strahov pa je pomembno, da se naučimo tudi tehnik za pomiritev, ki nam bodo v pomoč tudi kasneje.
- Nekatere raziskave navajajo večje zadovoljstvo s porodno izkušnjo in višji odstotek občutka nadzora pri tistih ženskah, ki so se aktivno pripravljale na porod.
- Z znanjem raste tudi naša samozavest, osvojimo pa lahko tudi kar nekaj novih veščin, npr. kako reči ne, postavljanje meja in poslušanja sebe, ipd.
- Pripravimo se tudi na bolečino; spoznamo izvor in pomen ter se naučimo vizualizacij, samohipnoze ali drugih tehnik za pomoč pri lajšanju bolečine.
- V času priprave se povežemo s partnerjem in spoznamo tudi njegov pogled na dogajanje.
- Pripravimo se na dojenje in na tiste prve dni po porodu, ko se soočamo s prvimi spremembami lastnega telesa, naše vloge in se navajamo na skrb za otroka.
- V veliko pomoč nam je lahko tudi pisanje porodnega načrta, saj moramo na kratko povzeti tisto, kar je nam zares pomembno. Ob pisanju porodnega načrta pa se tudi velikokrat soočimo s svojimi prepričanji, strahovi.
Kateri je pravi način priprave na porod?
Pravega načina ni. Vsaka ženska potrebuje nekaj drugega – nekatere zgolj obisk šole za starše, druge se o porodnih izkušnjah pogovarjajo s prijateljicami, spet druge pa potrebujejo individualne obiske doule, babice ali drugih strokovnjakinj/strokovnjakov. In prav vsak način priprave je v redu, saj je poleg tega, da ženska in njen partner (družina) pridobijo primerne, na najnovejših raziskavah temelječe informacije, najpomembnejše to, da oba dobita spodbudo in zaupanje vase.
“Ko se pripravljamo na porod, ne moremo mimo priprave na bolečino, ki jo prinesejo popadki. Naučimo se sprejemati bolečino in se tako z njo soočati na način, ki nam da večji občutek nazora, saj se je ne ustrašimo, ampak spoznamo njeno edinstvenost in moč. In s tem tudi sebe, v popolnoma novi luči.”
Klavdija Slapar
Vsem, ki pa se ne želijo udeležiti dodatnih priprav na porod pa vseeno priporočam nekaj literature, ki jo lahko preberejo in iz nje izluščijo kar je njim pomembno ali uporabno:
- Modrost rojevanja, Ina May Gaskin;
- Moj porodni načrt, Marsden Wagner;
- Sanjsko rojstvo, Catherine Shainberg;
- Devet stopnic, Anne Meurois-Givaudan in Daniel Meurois-Givaudan;
- Rojstvo brez nasilja, Frédérick Leboyer.
Na voljo je seveda tudi ogromno drugih knjig, ki so namenjene tudi pripravi na dojenje ali pa soočanju s poporodnimi izzivi pa vendar se mi zdi, da je za poporodno obdobje zelo dobro, če se pripravimo s pomočjo svetovalke za dojenje ali poporodne doule/babice, saj so težave, ki se pojavijo v tem obdobju po navadi najlažje rešljive, če imamo pomoč sočloveka, ne pa zgolj zapisane nasvete.
Porod je zares izjemen dogodek pri katerem se ne rodi zgolj otrok, temveč tudi mama in oče. V svojem bistvu torej porod vedno prinaša nekaj novega, in če tudi ne gre ravno po naših željah ali pričakovanjih, se iz te izkušnje lahko marsikaj naučimo.
Vsem, ki se pripravljate na porod želim, da se boste med in po porodu počutile varno, ljubljeno in da vam ne bo zmanjkalo zaupanja vase in v svoje telo.
