Tesnoba ali anksioznost je stanje, kjer se v posamezniku ves čas nahaja ali pa ob določenih sprožilcih prebudi čustveno stanje podobno strahu. Pogosto se ob večjih stresnih dogodkih tesnoba, strah, pojavita tudi kot del t.i. kolektivne zavesti. To je opaziti tudi zdaj, ko se v ljudeh prebujajo močna, neprijetna čustvena stanja, ki v nekaterih primerih vodijo v tesnobne motnje, panične napade, fobije, celo v nasilno vedenje.
Zato je pomembno, da najprej spoznamo kako tesnoba sploh izgleda, da jo lahko prepoznamo in se kasneje z njo soočimo.
Tesnoba se pri posamezniku lahko razvije postopoma ali nenadno. Znaki, trajanje in sama stopnja intenzivnosti tesnobnih občutkov se razlikujejo od posameznika do posameznika.
Ob tesnobi pa se v telesu sproži stresni odziv, zato začutimo:
- pospešeno bitje srca,
- slabost, tiščanje ali bolečina v želodcu,
- potenje ali vročinski oblivi,
- bolečina ali neprijeten občutek v prsnem košu,
- tresenje,
- oteženo dihanje, ipd.
Pojavijo pa se lahko tudi druge težave:
- težave s koncentracijo,
- napetost mišic,
- utrujenost,
- omotica ali omedlevica,
- moten spalni ritem,
- hipervzburjenost,
- negativne misli,
- pojavi se močan strah pred izgubo nadzora, pred smrtjo …
Strah in tesnoba hodita z roko v roki, zato se pogosto tesnoba pojavi ob fobijah, obsesivno-kompulzivni motnji, posttravmatski stresni motnji ter ob drugih motnjah, ki spadajo pod t.i. tesnobne motnje.
Ena od strank je ne dolgo nazaj dobro opisala kako doživlja trenutek pred paničnim napadom:
»Občutek je kot da te vse tišči. Kot da cel svet pritiska nate. Kako naj svobodno diham, ko pa ni prostora niti za to, da bi razširila pljuča? Moj fokus gre samo še na ta moj strah – ves svet se takrat ustavi. Sem kot konj, ki ne vidi drugega kot svoj cilj. Ta pa vodi naprej, spet v paniko.«
Več o vzrokih za pojav tesnobe, si lahko preberete tukaj (klik).
O samih načinih soočanja s tesnobo, pa si lahko več preberete tukaj (klik).
