Včasih se kljub vsem prizadevanjem za fiziološki porod, kaj tudi zakomplicira. V nekaterih primerih celo tako zelo, da je porod mogoč le s carskim rezom oziroma t.i. trebušnim porodom. Kako naj se mamica, ki je cel čas nosečnosti hrepenela po vaginalnem porodu, pripravi na trebušnega?
Anonimno vprašanje:
“Pozdravljena. Zelo lepo ste opisala porod, izkušnje, bolečine, pripravljenost mogoče pogrešam se kakšno besedo o carskem rezu. Ne po svoji želji….ampak nekateri otroci se pač tako odločijo. Kako naj se take mamice pripravimo? O tem se nič ne govori, to je kot ena tabu stvar za “mehkuzce”. Kot da s tem izgubiš to izkušnjo, postat mama.
Danes sem izvedela, da me čez 14 dni čaka cr… Posledično sem malček iz sebe… Mogoce ravno zaradi tega, ker se o tem nič ne govori. Pa je bil že od vsega začetka naraven porod moja želja. Ampak včasih se čez svoje želje ne more… Hvala vam. Lep pozdrav”
(Opomba: anonimna je v situaciji, kjer je možnost vaginalnega poroda manjša zaradi stanja; je hospitalizirana)
Odgovor:
“Draga anonimna. Najprej čestitke in hvala za zaupanje ter lepe besede <3 .
Verjamem, da vas je ta novica presenetila. Nosečnost je izjemno lepa stvar, dokler se kaj ne zakomplicira oziroma se ne zgodi kaj nepričakovanega. Takrat pa se v nas prebudijo strahovi, dvomi v našo sposobnost, pri carskem rezu pa velikokrat mamice čutijo, da jim je tudi odvzeta možnost, da bi otroka rodile. Pa temu ni tako. Prav tako kot vsaka druga mama, ste tudi vi vsako sekundo dneva zadnjih nekaj mesecev skrbite za svojega dojenčka in v vaši situaciji je porod s carskim rezom najvarnejši način poroda za vašega otroka. In mislim, da si vsaka mama želi le najboljše, in vi ste to storila. Spodaj vam bom napisala nekaj dejstev o samem carskem rezu in o pripravi nanj. Aja, pa preden nadaljujem, ali ste vedeli, da nekateri namesto besedne zveze »carski rez« uporabljajo » trebušni porod«? 🙂 Meni se zdi to tak super način kako mamicam dati nazaj občutek, da bodo rodile, kljub temu, da bodo imele malo pomoči pri tem.
Trebušni porod
Pri trebušnem porodu gre sicer za kar obsežno operacijo, kjer prerežejo kar nekaj plasti (kožo, maščobo, fascijo, steno maternice…) preden pridejo do otroka. Za vas pa to pomeni, da bo verjetno okrevanje malo daljše in težje, kot bi bilo po vaginalnem porodu. Vseeno pa se lahko pripravite na sam porod in na poporodno obdobje in si s tem malo olajšate okrevanje ter tudi pridobite nazaj veselje do poroda in časa, ki vas čaka po porodu.
Verjetno so vam dali že kakšne brošure o trebušnem porodu, če ne, jih prosite za kakšno informacijo več. O samem porodu se pogovorite tudi s porodničarjem, ki vam bo pri porodu pomagal. Verjetno vam bo prišel razložiti postopek in boste takrat tudi podpisala privolitev, če je še niste. Ko bo prišel dan D, vas bodo v porodni sobi pripravili na porod tako, da vam bodo vstavili intravenozno kanilo (če je še nimate); snemali bodo otrokove utripe (CTG); če bo potrebno bodo pobrili del trebuha, kjer bodo kasneje opravili rez; vstavili vam bodo urinski kateter in modrilo v mehur (sam poseg ni boleč, je neprijeten, vstavitev modrila se ne čuti. Vstavi se ga zato, da se med operacijo jasno loči kje je mehur, da ne pride do kakšnih poškodb). Babica, ki vas bo sprejela v porodni sobi, bo z vami tudi med samim porodom in bo poskrbela za vašega otroka po porodu. Med samim porodom bo v operacijski dvorani kar nekaj ljudi, ki so tam za vas in vašega otroka. Lahko, da boste takrat občutila strah, to je popolnoma normalno. Dobro je, da že zdaj razmislite kakšen porod si želite – ali bi imeli področno ali splošno anestezijo. Ko se odločite tudi osebje vprašajte kakšna je razlika pri okrevanju. Na kratko, po splošni anesteziji prvič vstanete 4 ure po porodu, po področni pa po nekje 6 do 8 urah. Ima pa vsaka od teh oblik anestezije svoje prednosti in slabosti. Po porodu otroka babica odnese nazaj v porodno sobo, kjer se lahko otroček malo pocrklja pri očetu. Ko vas uredijo, zašijejo, prebudijo, boste odšli na oddelek – največkrat kar z otrokom. Če je to ena od vaših želja, je dobro, da vnaprej poudarite, da si tega želite, vam bodo ustregli, če bo le mogoče. Po porodu vas bodo torej odpeljali na oddelek, kjer vas bodo priključili na monitor – spremljali bodo vaš utrip, pritisk, saturacijo, snemali EKG, dihanje ter prav tako preverjali krvavitev. Ta čas boste imela vstavljen še urinski kateter. Ves čas vam bodo menjavali infuzije – prejeli boste nekaj dodatnih tekočin ter protibolečinskih sredstev.
Otroka boste imeli ves čas v vaši bližini ali pa vam ga bodo v določenih intervalih pripeljali za dojenje – če želite, jih lahko vedno prosite, da otroka dlje časa pustijo pri vas oziroma imate tudi to pravico, da je otrok nenehno z vami. S tem, ko bosta v stiku, je seveda to tudi velik plus za dojenje in vaše okrevanje. Pri pristavljanju otroka prosite za pomoč, vam pa svetujem, da si že zdaj izberete svetovalko za dojenje ali pa se vsaj z njo dogovorite, da jo boste poklicali v primeru težav. Ko boste zapustili del oddelka, ki je namenjen intenzivni negi, boste v sobi z drugimi mamicami. Takrat boste tudi prejela informacije o previjanju, umivanju novorojenčka, na voljo vam bodo tudi sestre za dodatno pomoč. Je pa v porodnišnici kar pestro, veliko je vizit (za vas in otroka), zato je možno, da bo otrok takrat tudi manj spal oziroma se boste vi slabše naspala. Vam pa priporočam, da pazite nase po porodu, da tudi ko boste že doma, vstajate na način, ki vam ga bodo pokazali in da se ne naprezate preveč. In da vsakič, ko kihnete, zakašljate ali kakorkoli na hitro napnete trebuh, se primite za trebuh/rano, bo malo manj bolelo. Je pa ta bolečina normalna, samo velikokrat mamice tega ne pričakujejo.
Bo pa vsak dan po porodu lažje – prvi dan je dejansko najtežji. Ampak kolikor poznam sestre v intenzivni vem, da vam bodo pomagale po svojih najboljših močeh.
Kaj lahko storite, da se pripravite
Priporočam vam, da se o vašem strahu pogovorite s partnerjem ali z nekom, ki mu zaupate. Na voljo je tudi klinična psihologinja, ki se vsakodnevno srečuje s podobnimi primeri in vam bo znala pomagati. Lahko se obrnete po nasvet tudi k babici s specialnimi znanji. Kar se tiče same priprave pa vam predlagam, da si izposodita knjigo Sanjsko rojstvo, kjer imate notri tudi vizualizacije za soočanje s strahom, z nepričakovanimi situacijami,… Poskušajte si narediti ta čas v porodnišnici čim bolj udoben, vem pa da je to včasih zelo težko. Poleg pogovora vam priporočam tudi, da si naredite porodni načrt. Preberite kaj o samem posegu, pozanimajte se o izkušnjah mamic in napišite kaj vam je pomembno. Ali je to stik koža na kožo takoj, ko bo mogoče po porodu, ali je to da imate en ali drug način anestezije. Priporočam pa, da v porodni načrt vključite tudi očeta in naj on izvede stik koža na kožo takoj, ko otroka prinesejo k njemu v porodno sobo. Očetje so ponavadi navdušeni nad tem. Porodni načrt si lahko zapišete ter ga ustno tudi predate babici, ki vas bo spremljala. Prav tako je dobro, da razmislite o dojenju. Če zaradi trajanja nosečnosti ali stanja pričakujejo, da bo otrok premeščen na neonatalno intenzivno enoto, to sicer pomeni, da bosta nekaj časa ločena, ampak vseeno vi lahko črpate mleko, ki ga bo otrok dobival potem preko sonde. Čimprej pa probajta dojiti oziroma si pomagajta s SNS sistemom, ki bo obema pomagal (vam za vzpostavljanje zadostne količine stimulacije za proizvodnjo mleka, otrok pa bo počasi pridobival na moči za prehod na dojenje brez pomoči). Če bo tako, mi lahko tudi napišete in vam posredujem kontakt kolegice, ki dela na oddelku in vam lahko poda nekaj informacij iz prve roke.
Partner pa naj pri osebnem zdravniku po porodu zaprosi za nadomestilo plače za nego, ki po zakonu mu pripada. Tako bo lahko doma še dodatnih 7-14 dni. Povezava do zakona – glejte 29. in 30.člen.
Po porodu pa je pomembno, da si pustite čas, da žalujete za izgubljeno izkušnjo vaginalnega poroda ali za katerokoli drugo izkušnjo za katero imate občutek, da vam je bila odvzeta. Čeprav na razumski ravni veste, da je to najbolj varna odločitev za oba, je popolnoma razumljivo, da ob tem vseeno čutite jezo, strah,… Najboljše kar lahko storite je, da izrazite ta čustva. Po porodu lahko pričakujete kakšna nihanja razpoloženja, ker je to del poporodnega obdobja. In takrat se lahko ti občutki še potencirajo. Če boste imeli občutek, da potrebujete dodatno pomoč, se lahko obrnete tudi name za podporo.”
Včasih nas porodna izkušnja tako močno zaznamuje, da je težko spustimo. Nenehno preigravamo v mislih druge možnosti, imamo depresivne epizode ali pa enostavno žalujemo dlje od pričakovanega. V teh primerih je priporočljivo, da obiščete psihoterapevtsko pomoč ali pa podporno skupino za mamice, kjer se vsakič dotaknemo tudi porodne izkušnje.
V kolikor si želiš celostne priprave na porod vam priporočam individualne priprave in ogled predavanj o trebušnem porodu.
