Prvi je ta manever opisal Samuel Kristeller leta 1856, od tod izhaja tudi ime. Opisal ga je kot manever, ki ga babica ali porodničar izvedeta v drugi porodni dobi (med iztisom otroka), z namenom da se porod pospeši. Manever se izvede tako, da babica (ali porodničar) pritisne na vrh maternice z podlaktjo in ob popadku “pomaga” pri iztisu otroka tako da z roko potisne navzdol in v stran proti medenici.
Statističnih podatkov o uporabi tega manevra pri nas ni, čeprav je uporaba tega manevra pri nas še vedno pogosta. Na kratko si bomo pogledali nekaj stranskih učinkov samega manevra ter katere so druge alternativne možnosti uporabe le tega. Znano pa je, da se pogosto manever uporabi ob neprimernih trenutkih in bolj na podlagi subjektivne ocene – npr. da ženska ne zmore/ ne zna potisniti otroka, kar je lahko zelo krivično do ženske, ki rojeva, sploh kadar med samim porodom ne prejme primerne podpore, nasvetov, pomoči.
Stranski učinki manevra
Na kratko – razisakve so pokazale, da je povezava med uporabo tega manevra z večjo pojavnostjo poškod pri otroku in mami. Bolj natančno:
- pogostejše so poškodbe presredka, medeničnega dna in analnega sfinktra, kar je kasneje povezano tudi z urinsko inkontinenco (Leombrioni et al. 2019),
- pride lahko do raztrganin maternice, invazije maternice,
- pnevmotoraksa (pride do zapleta, kjer se pojavi zrak/plin v prsni votlini in povzroči kolaps pljučnega krila),
- poškodb jeter,
- v nekaterih primerih pride celo do zloma reber (Kouritas et al. 2019),
- pri novorojenčku pa so pogostejši zapleti, kot so: zlom ali poškodbe ključnice ter brahialnega pleteža, slabša ocena po Apgarjevi (Verheijen et al. 2009),
- manever je povezan tudi z večjo pojavnostjo distocije ramen (na kratko – ko se ramena zataknejo v porodnem kanalu med porodom) (Furrer et al. 2016),
Manever naj bi uporabljali tudi z namenom, da naj bi zmanjšali z njim število zapletov pri mami in otroku, da bi se izognili vakuumskim porodom,… Vendar so dokazali, da se v primerjavi s kontrolno skupino število tovrstnih zapletov ob uporabi omenjenega manevra ni zmanjšalo (Api et al. 2009).
V izogib uporabi tovrstnega manevra ter drugih nepotrebnih postopkov in posegov ti priporočam, da se na porod pripraviš na več načinov. Lahko preko individualnih priprav ali preko raziskovanja tvojih porodnih želja. Tukaj si lahko pogledaš naše zadnje predavanje z naslovom Moje porodne želje, kjer prejmeš ogromno infromacij o postopkih in posegih pred, med in po porodu.
Zapis izkušnje ene od mamic:
“Med prvim porodom se mi je tik pred rojstvom otroka babica vrgla na trebuh. Zdelo se mi je, kot da se je name vlegla, nisem mogla dihat, tako zelo me je bolelo. Rekla sem ji, naj gre dol, ker če ne ne bom rodila. Hvala bogu, da je upoštevala vsaj to mojo željo! Še 14 dni po tem sem imela modrice po trebuhu in sem težko dihala.”
Bi želela tudi ti deliti svojo izkušnjo z omenjenim manevrom? Napiši jo na: info.ataleya@gmail.com
Literatura
Api O, Balcin ME, Ugurel V, Api M, Turan C, Unal O. The effect od uterine fundal pressure on the duration of the second stage of labor: a randomized controlled trial. 2009. Acta Obstet Gynecol Scand 88.
Furrer R, Schaffer L, Kimmich N, Zimmerman R, Haslinger C. Maternal and fetal outcomes after uterine fundal pressure in spontaneous and assisted vaginal deliveries. 2016. J Perinat Med 44.
Kouritas VK, Baloyiannis I, Desimonas N, Daponte A, Kouvaraki M, Hatzitheofilou K. Rib fractures with hemathorax after labour: a case report. 2009. Cases H 2.
Leombroni M, buca D, Liberati M, Falo E, Rizzo G, Khalil A, Manzoli in drugi. Post-partum pelvic floor dysfunction assessed on 3D rotational ultrasound: a prospective study in women with first and second degree perineal tears and episiotomy. 2019. J Marern Fetal Neonatal Med.
