Epiduralna in spinalna (subarahnoidna) porodna analgezija sta najučinkovitejši metodi za lajšanje obporodne bolečine. V zloženki »Lajšanje bolečine med porodom« (Rozman in sod. 2009) je priprava in postopek namestitve epiduralne analgezije opisana:
»Najprej vam bodo v veno na hrbtni strani dlani ali na roki namestili vensko kanilo (tanko plastično cevko), kamor boste dobili infuzijo tekočine. Ta je med porodom lahko potrebna še iz drugih razlogov (npr. za dajanje zdravila za pospešitev poroda ali zdravil proti slabosti). Babica vam bo nato naročila, da ležete na bok ali sedete in se rahlo nagnete naprej. Anesteziolog vam bo hrbet očistil z razkužilom. Potem vam bo v kožo vbrizgal lokalni anestetik, tako da nameščanje epiduralnega katetra ne bo boleče. Pri epiduralni porodni analgeziji (EPA) anesteziolog zabode iglo v spodnji del hrbtenice in skozi iglo namesti epiduralni kateter (zelo tanko cevko) nad trdo možgansko ovojnico. Ko iglo odstrani, ostane epiduralni kateter nameščen v hrbtenici in preko njega lahko ves čas trajanja poroda dobivate zdravila proti bolečinam. Zdravila, ki se uporabljajo po tej poti, so lokalni anestetiki, ki povzročijo prehodno ohromelost živcev, majhni odmerki opioidov ali mešanica enih in drugih. Do ublažitve bolečin lahko pri EPA mine tudi 40 minut (kar vključuje čas, potreben za namestitev epiduralnega katetra, in čas, ki je potreben, da pričnejo uporabljena zdravila delovati).«
Ali ste vedeli? Na voljo je tudi walking epiduralna ali »hodeča« epiduralna, ki omogoča več gibanja med porodom.
V Sloveniji se 8% porodnic odloči za uporabo epiduralne analgezije med porodom (McGrady in Litchfield 2004). Bolj je učinkovita pri lajšanju bolečine kot opioidi ter tudi ni povezana z daljšo prvo porodno dobo in/ali večjo možnostjo za carski rez (NICE 2014). Epiduralno se lahko uporabi kadarkoli na željo porodnice, tudi v latentni fazi poroda pri ženskah z močno bolečino (NICE 2014). Smernice priporočajo tudi, da se ob uporabi epiduralne analgezije, porodnici priporoča pokončne porodne položaje, seveda če le ti odgovarjajo porodnici (NICE 2014).
Epiduralna ima tako za otroka kot za mater tudi nekaj fizioloških prednosti, in sicer izboljšuje srčno-žilno in dihalno stanje matere ter kislinsko-bazno ravnovesje pri novorojenčku (ASA 2005). Zaradi teh prednosti in učinkovitega lajšanja porodne bolečine je uporaba epiduralne analgezije v porastu zadnjih trideset let (Leighton in sod. 2002).
Kdo ne sme prejeti epiduralne analgezije?
Če se odločate za epiduralno analgezijo je dobro, da se že v času nosečnosti pozanimate o tem, če jo sploh lahko prejmete ter da se udeležite tudi izobraževanja, kjer boste lahko vprašali anesteziologa tudi o vseh stranskih učinkih, o vaših dvomih, ipd. Epiduralne analgezije pa ne sme prejeti oseba, ki ima spino bifido (prirojen razcep hrbtenice), motnje strjevanja krvi, nekatere okvare srčnih zaklopk (Rozman in sod. 2009). V nekaterih primerih je lahko namestitev epiduralnega katetra zahtevnejša (npr. prekomerna telesna teža,…).
Stranski učinki
Dokazano je, da je daljša druga porodna doba ter večja je možnost za dokončanje poroda z vakuumom (NICE 2014). To so ugotovili tudi, ko so pri nas izvajali retrospektivno analizo porodov za obdobje od leta 2003 do 2013 (Bergant in sod. 2016). Poleg tega so ugotovili tudi, da je porod, kjer so uporabljali intravensko ali epiduralno analgezijo, pogosteje trajal dlje od sedem ur.
Ob epiduralni analgeziji se zaradi preprečevanja padca krvnega pritiska pri materi, intravenozno aplicira tudi tekočina. Zaradi te dodatne tekočine, ki jo prejme ženska preko i.v. kanala, je lahko oteženo tudi dojenje, saj so dojke polne vode, otečene, in se otrok zaradi tega težje pristavi (Gaskin 2009).
Ker se pri epiduralni analgeziji spremlja porodnico bolj podrobno, je mobilnost velikokrat omejena (NICE 2014). Če se med porodom uporablja epiduralna analgezija je tudi pogosto, da ima porodnica povišano telesno temperaturo (Gaskin 2009), kar pa vpliva tudi na otroka (fetalni distres, slabši mišični tonus, ipd.). Zgornja tabela (Bregant in sod. 2016) prikazuje tudi vpliv uporabe epiduralne analgezije na trajanje poroda, končanje poroda s carskim rezom ali vakuumom, na stanje otroka med in po porodu (patološki CTG; APGAR) ter na položaj oziroma vstavo otroka v primerjavi s porodi, kjer se ženske niso odločile za intravensko ali epiduralno analgezijo.
Walker (1997) omenja, da zdravila, ki se jih uporablja pri epiduralni analgeziji, prehajajo preko materinega krvnega obtoka, skozi posteljico do otroka in vplivajo na otroka – težje se pristavijo, sesalni refleks je »nezadosten«, otroci so bolj »zaspani«. In čeprav to ni ravno direktna posledica epiduralne analgezije, se lahko med vstavitvijo katetra zgodi, da predrejo trdo možgansko ovojnico (duro), zaradi katere imajo ženske po porodu močne glavobole. Preostale stranske učinke oziroma zaplete pri uporabi ter njihovo pogostost (Rozman 2009) najdete tudi v tabeli 2.
Ker ženska med porodom velikokrat ne čuti bolečine in potrebuje pomoč pri iztisu otroka (pritisk na fundus ali pa operativno dokončanje poroda) so pri nekaterih prisotne tudi posledice pri navezovanju z otrokom in druge, ki so predvsem povezane tudi s preteklimi negativnimi izkušnjami (npr. spolno nasilje,…).
Literatura:
ASA – American society of anesthesiologists task force on obstetric anesthesia et al. (2007). Practice guidelines for obstetric anesthesia: an updated report by the ASA task force on obstetric anesthesia. Anesthesiology 106: 843–63.
Bregant J, Sirc T, Lučovnik M, Verdenik I, Stopar Pintarič T (2016). Obporodna analgezija in izidi porodov v Sloveniji: retrospektivna analiza porodov v obdobju 2003–2013. Zdrav Vest 85(2): 83-91.
Gaskin IM (2009). Ina May’s guide to breastfeeding.
Leighton BL, Halpern SH (2002). The effect of epidural analgesia on labor, maternal and neonatal outcomes: a systematic review. Am J Obstet Gynecol 186(5): 69–77.
McGrady E, Litchfield K (2004). Epidural analgesia in labour. Contin Educ Anaesth Crit Care Pain 4(4): 114–7.
NICE (2014). Intrapartum care for healthy women and babies.
Rozman A., Zupančič M, Pavlovič G. (2009). Lajšanje porodne bolečine.
Walker M (1997). Do labor medications affect breastfeeding? J Human Lactation 13(2): 131-7.
