V tem zapisu najdete nekaj osnovnih infomacij o poteku poroda. Vendar imeje v mislih, da so vsaka ženska, vsak dojenček tako kot vsaka porodna izkušnja edinstvena, neponovljiva.
Kadar je govor o porodu in porodnih fazah se kaj hitro postavi vprašanje koliko časa posamezna faza oziroma doba traja. Walsh (2007) v svoji knjigi omenja »Friedmanovo zapuščino«, saj še danes njegovo zapisovanje dilatacije uporabljajo za omejevanje »normalnosti« dolžine poroda oziroma pri odločanju za stimulacijo poroda. Torej, ob uporabi partograma naj bi bili pozorni, da se v aktivni fazi prve porodne dobe maternični vrat odpira 1cm/uro.
PRVA PORODNA DOBA
Prva porodna doba traja od prvih rednih popadkov do popolnega odprtja materničnega vratu. Ta porodna doba traja od dveh do 24 ur, čeprav pri prvorodkah običajno ne traja manj kot 4 ure (Simkin, 2018).
Na začetku te porodne dobe gre predvsem za redne in pogostejše popadke, maternični vrat se premakne vnaprej, otrok je v okcipito anteriorni poziciji (OA) – kar pomeni, da je glava z brado naslonjena na prsni koš ter otrok se premika navzdol (Simkin, 2018).
Kakšno je počutje ženske? Ženska, ki rojeva, se lahko počuti še vedno negotovo, če so se začeli pravi popadki oziroma če so to znaki pravega poroda. Lahko (zaradi navdušenja ali strahu) se pretirano odzovejo na popadke (Simkin, 2018).
Aktivnosti maternice: popadki se začnejo in so intenzivnejši v fundusu maternice; polarnost maternice (zgornji del – fundus – se močno krči in ostane skrčen; spodnji del pa se krajša in odpira); krčenje in retrakcija (ko skrčena mišica ostane skrčena po popadku namesto, da bi se sprostila); nastaneta zgornji in spodnji segment maternice, vmes je retrakcijski obroč (Bandlov obroč); krajšanje in dilatacija materničnega vratu; pojavi se lahko tudi krvav izcedek (zaradi luščenja čepa oziroma dilatacije materničnega vratu) (McCormik, 2009).
Prva porodna doba se deli na latentno in aktivno fazo.
a) Latentna faza
Traja od močnih, rednih popadkov do odprtja materničnega vratu od 3 do 4 cm ter cervikalni kanal se skrajša do 0,5cm. Poleg tega naj bi ta faza trajala nekje 6-8 ur po mnenju nekaterih avtorjev (McCormick, 2008). V latentni fazi lahko opazimo, da se ženske med popadki še »pozabavajo«, se pogovarjajo, popadki so jim lahko »zanimivi«, razburljivi, medtem ko bolj kot porod napreduje bolj je ženska osredotočena na popadke, usmerjena sama vase.
b) Aktivna faza
Odpiranje materničnega vratu oziroma cerviksa je hitrejše. Ta faza traja od 3-4 cm do popolnega odprtja materničnega vratu (McCormik, 2009).
Aktivno fazo poroda lahko prepoznamo tudi pri spremembi počutja in vedenja matere. Poleg tega se utrip pospeši, dihanje je hitrejše, poviša se telesna temperatura (McCormik, 2009).
Kateri so drugi, »alternativni« načini ugotavljanja oziroma spremljanja napredovanja poroda? Najprej moramo poskrbeti za primerno vzdušje med porodom (pridušena svetloba, tišina, ipd.). Poslužujemo se lahko abdominalne palpacije (ženska stoji, gledamo spust vodilnega plodovega dela); gledamo lahko škrlatno črto (linijo, ki poteka od anusa navzgor med zadnjico; škrlatna linija naj bi se pri popolni odprtosti pojavila pri 89% žensk); spremljamo lahko spremembo temperature v nogah (hladni občutek se pomika od gležnja navzgor proti kolenu); marker na čelu ženske (brazda, ki poteka med očmi do lasišča, ko porod napreduje); občutek, da mora na blato; posebne vokalizacije (Walsh, 2007).
FAZA TRANZICIJE
Faza tranzicije je del prve porodne dobe in sicer traja od odprtja materničnega vratu od 8 do 10 cm (McCormik, 2009).
Ženska se na fazo tranzicije odzove tako, da dobi občutek, da mora potiskati ter nekatere si zaželijo pokončnih porodnih položajev, ki »pospešijo« in lajšajo bolečine v fazi tranzicije (Downe, 2009).
DRUGA PORODNA DOBA
Druga porodna doba traja od popolnoma odprtega materničnega vratu do rojstva otroka.
V tej fazi je pomemben porodni mehanizem:
– spust otroka; poteka lahko zadnje tedne nosečnosti (prvorodke) ali pa v latentni fazi prve porodne dobe;
– fleksija (manjši obseg glavice);
– notranja rotacija glave (rotacija poteka zaradi same oblike medenice, da lažje »prečka« porodno pot);
– ekstenzija glave (ko je glava okronana, se lahko glava popolnoma iztegne);
– resititucija (okcipitalni del se za 1/8 notranje rotira proti strani, kjer je začela);
– notranja rotacija ramen/zunanja rotacija glave (ponovno zato, da se prilagodi kostem medeničnega obroča);
– lateralna fleksija (zgornja rama se po navadi porodi najprej; velikokrat se prva porodi zadnja rama, če je ženska v pokončnem ali klečečem položaju) (Downe, 2009).
Po tem se otrok popolnoma porodi in začne se tretja faza.
TRETJA PORODA DOBA
Tretja porodna doba traja od poroda otroka do poroda posteljice. Ta doba naj bi trajala od 5 min do 1h (McDonald, 2009).
Posteljica se najprej loči od stene maternice in se nato porodi skozi porodni kanal. Kako točno to poteka – če pogledamo mehanizem ločitve posteljice: a) stena maternice je že umaknjena, vendar ne dovolj, da bi se posteljica ločila; b) popadki in tanjšanje stene maternice, zmanjša se mesto, kjer je placenta, kar pomaga pri ločitvi posteljice; c) popolna ločitev posteljice in formacija retroplacentalnega strdka (McDonald, 2009). Ločitev posteljice lahko poteka spontano/naravno ali pa po dveh metodah – Schultzova metoda in Matthews Duncanova metoda.
ČETRTA PORODNA DOBA
Četrta porodna doba traja 3 ure od poroda posteljice. Ta čas (v Sloveniji) mati preživi v porodni sobi, otroka ima ves čas pri sebi (koža na kožo), otrok se doji, predvsem v prvi uri je pomemben ta stik. Idealno se vse postopke in intervencije preloži vsaj za 1 uro po porodu.
Literatura:
Downe, Soo (2009). The transition and the second stage of labour: physiology and the role of the midwife. V: Myles textbook for midwives, 15.ed.
McCormik, Carol (2009). »The first stage of labour: physiology and early care« IN »Active first stage of labour«. V: Myles textbook for midwives, 15 ed.
McDonald, Sue (2009). Psysiology and managment of the third stage of labour. V: Myles textbook for midwives, 15 ed.
Simkin, Penny (2018). The birth partner: a complete guide to childbirth for dads, partners, doulas, and other labor companions.
Walsh, Denis (2007). Evidence and skills for normal labour and birth: a guide for midwives.
