Težko se je spomniti na prve trenutke, ki jih preživimo z novorojenčkom, brez da bi se v nas prebudila cela paleta čustev. Tako intenzivno je, ko po porodu (idealno) sledi mir, čas za povezovanje, spoznavanje, vohanje in poslušanje. Prav tako pa je lahko intenziven tudi prvi podoj. Včasih otroci močno zagrabijo in točno vedo kaj storiti. Spet drugi se bolj spoznavajo z bradavico ali pa se celo ne zmorejo lepo pristaviti.
Zaradi poplave različnih infomacij o tem kako naj bi podoj v resnici izgledal, sem se odločila dodati še svoj pogled na to saj se kot svetovalka za dojenje (IBCLC) z novorojenimi starši in novorojenčki srečujem vsak dan. In, oh, kaj vse slišim,…
Dojenje je naravno – kaj to sploh pomeni?
Dojenje je fiziološka, naravna norma. Z dojenjem in materinim mlekom dojenček dobi vse potrebno, vsak podoj drugačno mleko, vedno pa prilagojeno njegovim potrebam. Čeprav poznam fiziologijo v ozadju me tako kot me porod fascinira tudi nastajanje mleka in prenos le-tega k dojenčku. Toliko stvari mora delovati usklajeno! In mnogo je stvari, ki lahko vplivajo na ta proces.
Ampak če pogledamo na “naravno”, “fiziološko” plat dojenja. Tudi to, da hodimo je fiziološko, naravno za človeka, kajne? Pa vseeno otroci potrebujejo mesece, da jim uspe narediti prvi korak! Najprej hodijo ob opori, potem padajo, se pobirajo, imajo potolčena kolena, včasih jokajo iz obupa, ker jim ne gre. Potem pa enkrat ugotovijo vse skrivnosti, ki jih hoja prinaša, in shodijo. Zelo podobno pa je z dojenjem. Čeprav je naravno, ni to nekaj kar bi kar obvladale samo zato, ker smo ženske. Tudi če smo že v preteklosti dojile še ne pomeni, da bo dojenje z novorojenim otrokom potekalo enako kot je s prvim, drugim, tretjim,…
Dojenje je naravno, ampak je tudi kombinacija veščin in refleksov. Hormonov in situacij. Včasih je igra položajev, prijemov in zaupanja. Spet drugič je borba med intuicijo in zunanjimi nasveti, strahom. Dojenje je lahko izjemno težko opravilo, sploh če imate kakšno rano, je za vami porod katerega v tej obliki niste pričakovali ali pa že samo življenje z novorojenčkom ni tako enostavno kot izgleda na socialnih omrežjih. Bodimo iskrene, premalo se pripravljamo na ta čas in potem nas lahko zadene kot strela z jasnega vse tisto, kar se v teh prvih tednih lahko zgodi.
Dojenje lahko boli nekaj dni, tednov, potem pa bolečina mine.
No, kadarkoli slišim, da so ženski rekli, da je normalno da med dojenjem viha nohte na nogah vedno začnem moj odgovor z: “Res mislite, da bi Mati Narava…”
Ja, ali res mislite da bi Mati Narava ustvarila naša telesa zato, da bi prve dni, tedne, mesece materinstva trpele vsakič, ko bi imele dojenčka na prsih? Res mislite, da bi hkrati naše telo potrebovalo za dojenje oksitocin, melantonin, prolaktin, endorfine in še kaj, in hkrati pričakovalo, da se bodo vsi ti hormoni izločali med vsako bolečo seanso dojenja?
“Dojenje boli.” – stavek, ki te že preden sploh začneš z dojenjem subtilno povabi, da za vsak slučaj kupi še stekleničko in adaptirano mleko, ker verjetno ne boš zdržala. Saj veste, za tiste noči, ko bodo bradavice krvavele in otrok jokal. Podobno je tudi pri govoru o porodu, ampak ne bom danes še o tem pisala.
Dojenje NIKOLI, NIKDAR ne bi smelo biti boleče. Ne. Pika. Dojenje NE boli. Lahko vas preseneti, ko se novorojenček prvič pristavi na dojko in je malo neprijetno. Lahko se začudite kako močno bitje ste ravnokar rodile. Lahko vas malo ščemi ali pa vam ni najbolj udobno nekaj sekund. Ne sme pa boleti. Če primerjamo popadke in dojenje – popadki morajo boleti, ker zaradi premikanja in spreminjanja bolečine vemo kje smo ter da porod napreduje. Te senzacije bi lahko opisali tudi kot pozitivna bolečina. Bolečina izven porodnega okolja pa nam sporoča, da nekaj ni v redu. In točno to vam sporoča vsak boleč podoj – nekaj ni v redu.
Dojenček je drugi dan po porodu želel biti ves čas na dojki in je veliko jokal – rekli so mi, da je to zaradi tega, ker še nisem imela mleka.
Bom zelo jasna – ko stopite v porodno sobo, že imate mleko. Zakaj ga potem kasneje ne bi imeli, sploh če se dojenček želi dojiti? Pustimo primere, kjer pravijo “da ima otrok zalogo prvih 24 ur in ga zato ne zbujamo, potem pa delamo paniko drugi dan zaradi padca teže”. Ja, danes bom brutalno iskrena. Otroka lahko pristavljate prve dni vsakič, ko le ta pokaže željo. Lahko ga tudi prebudite saj pristavljanje na dojko pošilja vašim možganom sporočilo, da je dojenček zdaj tukaj in da je čas, da se zažene proizvodnja prehodnega/zrelega mleka, saj kolostrum kmalu ne bo dovolj.
Dojenček ima prve dni tudi majhen želodček zato se hrani po malo in pogosto – zaupajte, da ve točno koliko potrebuje. Definitivno pa je potrebna pazljivost pri potencialnem dodajanju po steklenički, da ne dobi dojenček na hitro preveč mleka.
Ampak veste kaj pa se dogaja na ta famozni drugi dan? Otrok ponavadi takrat podoživlja porod. In tudi, če je bil porod fiziološki, najlepši porod kar jih je, ima lahko dojenček ta dan vseeno za “odložit” nekaj čustev. Drugi dan po porodu je lahko dan maratonskega dojenja in joka – tako mame kot otroka. Hormoni začnejo delovati v vse smeri, dejstvo, da imate otroka postane malo bolj realno in še kmalu boste morale domov (če rodite v porodnišnici). Vse to prinaša toliko sprememb, negotovosti, strahov in dvomov. Hkrati se veselite in hkrati vas je strah ali ste sploh sposobni skrbeti za otroka.
Drage ženske, dojenje je umetnost. In tako kot vsaka umetnina bo tudi vaša unikatna. Bodite tista, ki drži čopič in govori kaj bo sledilo. Vsi odtenki so dobrodošli – dohranjevanje, duda, steklenička, SNS,… vse to, če se vi tako informirano odločite. In ne pozabite – če je vaš otrok drugačen od sosedinega in če vaše dojke ne brstijo od mleka še ne pomeni, da je nekaj narobe ali da karkoli delate narobe.
Spoznaj svoje telo. Dotakni se ga in poslušaj. Opazuj dojenčka kaj ti sporoča. In naj ti ne bo hudo, če bosta potrebovala pomoč. To ne pomeni, da si izgubila boj in se predala, temveč da točno veš česa si želiš in nadaljuješ dalje v smeri ustvarjanja vajine umetnine.
Kako vama lahko pomagam?
S celostno pripravo na dojenje – spletno predavanje ali pa s svetovanjem za dojenje (več info tukaj).
