Porod

Porod – priložnost za rast ali ponovna travma?

Z vami delim še en pomemben del svojega diplomskega dela. Čeprav je za nekatere ženske proces poroda oziroma rojstvo otroka nekaj, kar jim omogoča, da stopijo na pot okrevanja po spolni zlorabi, gre lahko pri nekaterih ženskah, žal, tudi v drugo smer – v smer ponovne travmatizacije. O spolnem nasilju in babištvu si več lahko preberete tudi tukaj.

Več avtorjev opisuje, kako se med porodom telo podzavestno spomni občutkov, ki jih je občutilo med spolno zlorabo (Simkin in Klaus, 2004). Ena od žrtev opisuje, kako jo je bolečina med porodom spomnila na spolno zlorabo: »Skoraj tako je, kot ko sta si dve stvari tako podobni in ti niti ne veš, da obstaja povezava, ampak tvoje telo vseeno to poveže in te prevzame.« (Janina zgodba, Montgomery et al., 2015).

V raziskavi, kjer so ugotavljali vpliv posilstva v preteklosti na porod, so Halvorsen in sod. (2013) odkrili, da se ženske med porodom in po njem ponavadi odzovejo na dva načina, kar so razdelili v dve kategoriji, in sicer:

  • reaktivacija ali podoživljanje posilstva,
  • ponovna travmatizacija ob porodu.

Vsako od teh kategorij so razdelili še na tri podkategorije. Reaktivacijo ali podoživljanje so razdelili na boj, predajo in beg. Večinoma so anketiranke omenjale notranji boj, ki so ga bile same s seboj med porodom. V teh primerih so zdravstvene delavce nehote v svojih mislih zamenjale s storilcem nasilja, posiljevalcem. Te ženske so se večkrat znašle tudi v konfliktu z zdravstvenim osebjem, saj slednji niso zmogli ugoditi vsem njihovim potrebam oziroma spremeniti svoje delovne rutine. Vsak dotik intimnega predela so doživljale kot invazivni postopek, predvsem kadar o teh dotikih niso bile prej obveščene. Zaradi opisanega nenehnega boja z zdravstvenimi delavci so se na koncu predale. Tu ženske omenjajo, da so se počutile, kot da so njihove telesne in psihične občutke spregledali ali preplavili, zato so se podredile in prepustile njihovemu delu. Ker so se ženske predale, je večina zdravstvenih delavcev to dojemala kot njihovo nezmožnost za samostojno rojevanje in so zaradi želje po hitrem porodu začeli z bolj aktivnimi intervencijami. V tem trenutku so zdravstveni delavci prevzeli nadzor in anketiranke so omenile, da so takrat pobegnile oziroma so se odtujile od svojega telesa, na dogajanje in porod so gledale od daleč. Večina jih tudi omenja, da so se počutile kot pasivni objekt in niso imele možnosti aktivnega sodelovanja pri porodu.

Anketiranke so izpostavile tudi to, da so bile obravnavane le kot objekt, ki je potreben za porod, zdravstveni delavci pa niso imeli časa zanje oziroma so bili preveč pod stresom in obremenjeni z rojstvom in njihovim zdravjem.

Ponovno travmatizacijo pa so na podlagi rezultatov razdelili na objektiviziranje, popačenost ter odtujenost od telesa. Večina sodelujočih v raziskavi še ni bila pripravljena deliti izkušenj, povezanih s posilstvom, ker so še vedno bile preplavljene z občutkom sramu, zato o tem dogodku niso želele z nikomer govoriti. Posilstvo in njegove posledice pa so ostali skriti in nepredelani. V obdobju po porodu so se počutile kot med posilstvom.

Same sebe so krivile, da niso zmožne roditi, počutile so se umazane, popačeno po vsakem dotiku. Ta občutek jih je spremljal še dolgo po porodu, zaradi tega so se tudi težje soočale z izzivi materinstva. Porod so v večini dojemale kot nov napad na njihovo telo in ti občutki niso bili povezani s tem, da so rodile otroka, ampak z načinom obravnave, ki so jo prejele med porodom.

Vem, da je težka tema in da je boleče prebirati o tem. Ampak o tem se premalo govori. Če se vam je ob prebiranju besedila prebudil kakšen spomin na zlorabo ali pa vas je poneslo nazaj v porodno sobo, vam srčno priporočam, da si poiščite strokovno podporo (psihoterapijo, podporne terapevtske skupine za mamice,…) ali pa se vključite v katero od skupinskih in/ali (še bolje) individualnih priprav na porod pri nekom, ki ima primerno znanje in izkušnje.

((Vabljeni tudi na priprave k babici Klavdiji. Več si lahko preberete tukaj.

Trenutno pa je na voljo tudi ONLINE PRIPRAVA NA POROD po zelo znižani ceni, kjer prejmete ogromno vsebine, ki bo vas in vašega partnerja pripravila na ta izjemen dogodek. Več si lahko preberete TUKAJ. ))

Akcija velja le do 19.1.2020!

Klavdija Slapar

Sem diplomirana babica, mama dveh otrok, partnerka in zakonska in družinska terapevtka - stažistka.
Moja srčna naloga je s pomočjo babiških in terapevtskih znanj ter izkušenj pomagati družinam na njihovi novi skupni poti.

Mogoče ti bo všeč tudi ...