Porod se vsakič odvije v drugačnem tempu, ritmu. Vsaka ženska, otrok, družina in porodna izkušnja je edinstvena. Hvaležna sem za vse odzive in poslane porodne zgodbe, saj preko njih skupaj spoznavamo lepote ženske moči, poroda in partnerstva.
Prva nosečnost. Že v nosečnosti sem se včlanila v nekaj fb skupin namenjenih mladim mamica, obiskala šolo za starše in dodatno predavanje o dojenju. O porodu pa sem se veliko pogovarjala tudi z mami, sestro in prijateljicami. Znanje in deljene izkušnje so me pomirjali. Ampak vseeno nisem vedela kaj pričakovat. Strah je vsekakor bil prisoten, ampak v blagi obliki.
Odločila sem se, da bom rodila v porodnišnici, kjer sem obiskala tudi njihovo predavanje o epiduralni analageziji, saj je obvezno če jo želiš prejeti.
Nosečnost je bila super, odlično počutje do konca, edini minus je bila nosečniška sladkorna, ki sem jo hitro umirila z dieto.
Četrtek
11 dni pred rokom. Zvečer na hlačkah opazim madež, mislim si da bi lahko bil čep. Blag izcedek ostaja na hlačkah tudi ponoči in naslednji dan.
Petek
10 dni do roka. Popoldne se začne v trebuhu nekaj dogajati. Nisem prepričana kaj, ko postanem bolj pozorna opazim, da se te blagi popadki kar redno ponavljajo. Ampak ko se umirim se umirijo tudi popadki. Ker do poznih večernih ur ni sprememb zaspim na kavču, večkrat se zbudim, ampak za porodnišnico je še prezgodaj.
Sobota
9 dni do roka. Ko se zjutraj zbudim se s parterjem odločiva, da se počasi urediva, pojeva in odpraviva v porodnišnico. Ker sva blizu sva šla peš, popadki so postali toliko močni, da je bila hoja med popadki kar neprijetna. 8.45 se vpiševa in pošlejo me k babici na pregled in ctg, na ctgju ni bilo veliko dogajanja ampak, ko me je zdravnica pogledala sem bila že 7cm odprta. Ker so bili do tistega trenutka popadki dokaj blagi sem se odločila, da ne bom vzela epiduralne. Sprejeli so me in poslali na oddelek. Po pregledu se je intenzivnost popadkov stopnjevala, na srečo sva bila v sobi sama in sva se lahko razkomotila. Odprla sem oken ker minje bilo sredi zime zelo vroče. Babica mi je ob obisku sobe predlagala naj grem pod tuš, da mi bo pasalo. Ampak ko se je med tuširanjem začel popadek sem gola zbežala nazaj na posteljo. Dragi pa za mano z brisačo :). Stoječi položaj mi med popadkom nikakor ni odgovarjal. Najbolj sem se počutila na boku ali še bolje na vseh štirih. Po babičinih navodilih smo čakali kosilo, ki ga niti pogledati nisem mogla. Partner se je najedel in nato smo šli v porodno.
Ob 14.00 sem prišla v porodno, že pot čez hodnik je bila zelo dolga. Med popadkom mi je bilo res težko stati oz. hoditi. Babica naju je v porodni pustila sama, ampak ker so se popadki stopnjevali sva jo dvakrat poklicala, misleč da sem pripravljena.
Ponovili smo zgodbo s tušem iz katerega sem hitro zbežala, babica je predlagala, da naj grem vsaj lulat in tudi to mi ni uspelo. Sedeči in stoječi položal sta bila enaka nemogočemu v tistem trenutku. Med pripravami na porod mi je bil najbol blizu položal rojevanja na pručki pod tušem, slišati je bilo super, ampak v realnosti to niti približno ni bilo zame. Večino časa sem preživela na boku ali vseh štirih. Ni minilo veliko časa ko sem začutila potrebo po potisku. Bolečine so bile že kar hude, prosila sem za kaj protibolečinskega pa sem bila že prepozna saj sem bila že 9 cm odprta. Spet sva poklicala babico, ki naju je med tem spet zapustila in rekla je, da lahko začnem potiskat. Bilo mi je noro vroče, takoj sem se slekla do golega. Pozabila sem na vso sramežljivost.
In nato sem začela s potiski na vseh štirih. Moj je navijal kot nor, večni športni navdušenec, navijal je tako zavzeto, da se je še babica spozabila in navijala z njim. Med vsakim potiskom sem imela občutek, da kakam, in ko sem kasneje spraševala partnerja je moj sum tudi potrdil, babica pa je čisto neopazno samo sproti brisala. To se mi je med pripravami zdela ena hujših sramot, ampak v tistem trenutku se sploh nisem obremenjevala. Nato so sledili trenutki, kjer sm počela vse kar sem rekla da ne bom, govorila sem da ne zmorem, da preveč boli, in med potiski sem se drla zeloooo na glas. Babice ni motilo, me je pri tem še spodbujala če mi je le odgovarjalo, res super punca. Sem bila zelo vesela, da sem dobila mlado, sproščeno babico ampak polno znanja, zaupala sem ji 100%. Med potiski je s CTG-jem spremljala dojenčka in mene. Ker se s potiski na vseh 4 nismo nikamor premaknili mi je babica predlagala da se obrnem na bok. Med celotnim porodom mi je opisovala vsak korak, vse postopke in me spodbujala, njene besede (da mi gre res super) so mi res dobro dele. Čeprav sem ji nazaj zabrusila, da ona to pač najbrž mora rečt. Babica je predlagala, da predreva oz. počiva vodo, ki mi do tistega trenutka še ni odtekla. Pred začetkom mi je razložila, da jo lahko še malo pustiva, v tistem trenutku pa je predlagala da jo predre, in jo je. Še prej me je spodbudila, da potipam mehur.
Še par potiskov in ponovno me je spodbudila, da potipam, saj so se čutili že laski in kasneje glavica. Še kakšen potisk ali 2 in… ura 14.56… postala sem MATI. Prva misel, olajšanje, samo da je za mano. Moja hčerka se je sicer rodila s trikrat ovito popkovino okoli vrati in “buško” na glavi ampak bila je popolna. Babica mi jo je s čestitkami položila na prsa in povedala, da izgleda tako kot more, presrečni očka je kasneje prerezal pokovino, s katero se je kar namatral. Porodila sem še posteljico, babica jo je pregledala in spodbudila partnerja da jo prime in preveri koliko je težka, samo za občutek. Še par bolečih pritiskov na trebuh in babica je poklicala zdravnico, da me je zašila saj sem bila malo raztrgana.
Babica mi je nato pomagala pristaviti malo in, oh kako lepo, takoj je zagrabila dojko in sesala. Vse mi je bilo tako tuje, novo, istočasno pa tako naravno in samoumevno. Tako nas je babica pustila same, da se spoznamo. Ko se je vrnila sta s partnerjem odnesla novorojenko v sosednjo sobico kjer sta jo umila, oblekla in izmerila. V porodni sobi sem se še stuširala in odšli smo na oddelek nekje 3 ure po porodu.
Vesela in hvaležna sem za tako izkušnjo, za partnerja, ki mi je stran ob strani in predvsem za najboljšo babico.
Če bi tudi vi želeli deliti svojo porodno izkušnjo, jo pošljite na info.ataleya@gmail.com s pripisom “Porodna zgodba”.
