posteljica
Porod Zanositev in nosečnost

Posteljica – varno zavetje vašega otroka

Posteljica je eden tistih organov o katerih se najpogosteje ne pogovarjamo, dokler ne gre kaj narobe. Ampak kaj pa zares sploh vemo o posteljici? Spodaj je na kratko opisanih nekaj značilnosti tega izjemnega organa.

Kako raste in se razvija?

Posteljica je organ, ki nastane med nosečnostjo. Svojo funkcijo v polnosti prevzame v 10. tednu nosečnosti, raste do 20. tedna nosečnosti in se od tam naprej le še debeli, razvija. Ker tkivo raste in se razvija med žilnimi spleti, se lahko pojavijo občasne krvavitve. Ob koncu nosečnosti zavzema od 25% do 30% notranje površine maternice.

Normalno ima posteljica ob rojstvu otroka obliko hlebca, v premeru meri od 15 do 20cm, debeline 3cm, tehta okoli 500g.

Na materini strani (tam, kjer se posteljica prirašča v steno maternice) najdemo pri »zreli« posteljici 15-20 kotiledonov. Na plodovi strani pa vidimo predvsem žilni preplet, ki se združi v popkovnico (2 arteriji in 1 vena).

Zakaj je posteljica sploh pomembna?

Posteljica ima izjemno pomembno vlogo, saj skrbi za izmenjavo:

  • plinov,
  • elektrolitov,
  • hranilnih snovi,
  • ter za izločanje stranskih produktov presnove in izločanje hormonov.

Torej ima dihalno, izločevalno nalogo, skrbi za prenos hranilnih snovi k otroku ter deluje kot žleza z notranjim izločanjem. Skrbi tudi za pasivno imunost – preko posteljice namreč prehajajo protitelesa od mame k otroku. Za vse te funkcije pa v sami posteljici skrbi 100 spiralnih arterij, ki skrbijo za žilni preplet oziroma povezavo med mamo in otrokom. Med drugim pa se v posteljici tudi skladiščijo razni vitamini in železo, glukoza,…

Ali ste vedeli? Otroka obdajata dve membrani, ki jo imenujemo plodovi ovoji. Le ti ostanejo nedotaknjeni do (začetka) poroda – t.j. dokler vam ne odteče plodovna voda oz. se lahko otrok tudi rodi ovit v ovoje (porod v srajčki). Velikokrat pa se ovoji med porodom predrejo, kar imenujemo umetno predrtje plodovih ovojev (UPM).

Kje se nahaja posteljica?

Kje se bo posteljica nahajala je vse odvisno od tega, kam se je zarodek po oploditvi ugnezdil. Posteljica se idealno in največkrat nahaja v zgornjem delu zadnje stene maternice. Če se nahaja na sprednji steni maternice je možno, da boste gibe prvič začutile kasneje in da bodo tudi kasneje manj intenzivni. Posteljica pa je lahko tudi nizko ležeča oziroma predležeča. Ravno predležeča posteljica (placenta previa) je tisti najpogostejši krivec za krvavite, ki se brez bolečin pojavijo v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti.

Glede na odnos posteljice na notranje maternično ustje (NMU) ločimo:

  • nizko ležečo,
  • marginalno (mejno – da je rob posteljice manj kot 2cm oddaljen od NMU),
  • placento previa subtotalis (s spodnjim delom posteljica prekriva NMU)
  • in totalis (v polnosti prekriva NMU) -> glej sliko.

Položaj posteljice se lahko z gotovostjo spremlja s pomočjo ultrazvoka od 18. tedna nosečnosti dalje. Če ginekolog ob pregledu ugotovi, da imate predležečo posteljico, vam bo tudi razložil, da vaginalen porod ni mogoč. Če imate nizko ležečo posteljico pa je verjetnost za nekatere zaplete ob porodu večja (krvavitve, ovira lahko vstopanje vodilnega plodovega dela v porodni kanal, ipd.).

Porod posteljice ali tretja porodna doba

V večini se posteljica porodi 30 minut po rojstvu otroka. Idealno se porodi sama, včasih pa se pri porajanju posteljice aktivno pomaga z nežnim vlekom za popkovnico. Po tem, ko se posteljica porodi, vam bo babica z roko preko trebuha masirala maternico – s tem poskrbimo, da se maternica prej skrči.

Po tem se posteljico pregleda. Vedno najprej preverimo, če slučajno kakšen delček manjka ter če je kakšna vidna posebnost prisotna na posteljici, ovojih, popkovnici, ki bi lahko nakazovala tudi na nekatere prirojene napake pri otroku. Če se maternica po porodu slabo krči, ženska krvavi, ima bolečine, vročino ali pa je čišča po porodu daljša, močnejša, smrdeča, je to lahko znak, da je v maternici ostal manjši kos posteljice. Takrat je nujno, da odidete k zdravniku.

Prispevek je napisan s pomočjo lastnih zapiskov s časa študija babištva.

Klavdija Slapar

Sem diplomirana babica, mama dveh otrok, partnerka in zakonska in družinska terapevtka - stažistka.
Moja srčna naloga je s pomočjo babiških in terapevtskih znanj ter izkušenj pomagati družinam na njihovi novi skupni poti.

Mogoče ti bo všeč tudi ...