Psihično nasilje je ena tistih oblik nasilja, ki jo hitro začutimo in prepoznamo pri drugih, ko pa se to dogaja nam, pa si dolgo časa zatiskamo oči, saj upamo, da bo kmalu sledila sprememba, da bo drugi uvidel, da ga imamo radi in da se bo zaradi tega spremenil. Danes tako z vami delim anonimno vprašanje, ki sem ga prejela. Če se tudi vi soočate s kakšnimi izzivi v partnerskem odnosu ali tudi sicer, mi lahko svoje vprašanje pošljete na mail: info.ataleya@gmail.com.
Anonimno vprašanje:
“Pozdravljeni! Imam 23 let in sem poročena ter kmalu mamica 2 fantkov. Problem tiči v možu saj mi ves čas očita da ne pospravljam nič in da sem lena. Vsak dan se moj dan z sinom začne ko vstaneva. Ko je sin buden večinoma se igram z njim in pospravim kar se da pospraviti večina dam oblačila prati in rundo od včeraj pa v susilca. Medtem se tudi odločim kaj bom naredila za kosilo in kasneje za moža za večerjo. Naš jedilnik sestavlja vsak dan meso saj ga mož ki se vrne kasneje zvečer iz službe obožuje.dopoldan dam še sina spati in medtem časom skuham, pospravim pomijem po tleh in posesam da bo ja vse čisto ko se vrne mož.po kosilu z sinom greva malo ven saj imamo zunaj mivko, gugalnice in vse s čimer se otrok pri 2 letih igra. Občasno prideva že v hišo malo preden pride mož domov in sinu dam popoldansko malico, ko poje grem jaz spet kar sem po moževem mnenju razmetala pospraviti kot je kompost in posodo ki sem jo rabila za kuhanje v pomivalca, izpraznem tudi sušilca in dam stvari iz pralnega stroja v sušilca. Stvari iz sušilca zložim in v tem času pride mož domov, ki je poln negativnega mnenja o mojem pospravljanju in pravi saj nisi nič pospravila celi dan gledaš samo TV, tipkaš telefon, si pišeš in govoriš z kolegicami, ter malo skrbiš za sina to je vse pospraviš pa nič. Bog ne daj da greva z sinom kam je takoj ogenj v strehi kje si spet bila z kom si se spet kurvala okoli sama sem z sinom po cele dneve doma razen ko so termini za ginekologa saj sem noseča 26 teden ali pediatra greva v mesto drugače zelo poredko za vikend je doma in pravi da je moja kazen ko nisem pospravila da ne smem z njim in sinom v trgovino ali pa ko kaj potrebujemo ali potrebuje njegova družina ne smem zraven. Vsak dan mi je tako kot bi bila v zaporu potem pa se za vikend je tako počutim se kot da sem z verigo priklenjena na dom.
Odgovor:
Lepo pozdravljena. Najprej čestitke ob nosečnosti in pričakovanju novega člana družine. V vašem zapisu je čutiti, da se na vse pretege trudite, da bi dobili pozitiven odziv s strani vašega moža, vendar tega ne dobite, četudi naredite in pospravite vse. Njegovi komentarji in nadzor nad vami spadajo pod nasilja – psihično, verbalno nasilje.
Čutiti je, da se trudite za svojo družino, da skrbite za red, čistočo, vzgojo, poleg vsega pa skrbite tudi za rast in razvoj novega bitja. Preberite si ponovno vaš zapis, da malo začutite kaj vse naredite vsak dan. Utrujajoče je, kajne? Tudi, če si kdaj vzamete čas za počitek, tipkanje po telefonu ali si pa le pogledate kakšno serijo, si to zaslužite. Ob prebiranju vašega zapisa sem iskala vas. Kje ste vi? Kdo ste? Iz zaspisa se zdi, da ste se izgubila. Da samo še delujete tako, da boste ustrezala partnerju, da ne boste naredila kaj narobe. Vam je to od kje znano? Ste se morala že v odnosu do staršev tako dokazovati, iti čez sebe in svoje potrebe, se potlačiti, da bi bila sprejeta, ljubljena, da bi dobila potrdilo od drugih, da ste v redu? To, kar počne vaš partner, je nasilje. In je potreben ukrep v tej smeri, nujna bi bila partnerska terapija saj vam jaz tu, s svojim odgovorom lahko pomagam le, da raziščete pri sebi, zakaj vam je ta odnos domač, zakaj ne zmorete reči NE oziroma postaviti meje partnerju in kam se lahko obrnete po pomoč. To, da vas omejuje, kaznuje,… To ni partnerstvo. To ni odnos, ki si ga zaslužite. Ste odrasla ženska, mama, ki ob sebi potrebuje partnerja, ki jo bo spoštoval, ljubil, podpiral, predvsem pa v času nosečnosti, ko potrebujete toliko več kot sicer. Partner ima očitno težave na področju zaupanja, postavljanja meja in mogoče tudi sam ne pozna kako izgleda funkcionalen partnerski odnos. Partnerski odnos vedno vključuje vsakega posameznika, ki je v svojem bistvu lahko to kar je (avtonomen), in odnos med dvema, ki je spoštljiv, primerno razmejen, ljubeč. To, da vam partner ne zaupa, da dela kar dela… Za to niste vi kriva, za vse to je odgovoren on sam. Tudi, če bi vi poležavala cel dan (kar bi si vsaka nosečnica po mojem mnenju kdaj tudi brez skrbi privoščila) nima nihče pravice vas žaliti, obsojati.
Predvsem pa vas nihče ne sme oziroma nima pravice omejevati. Sklepam, da vas žali in omejuje tako, da je temu priča tudi otrok, kar tudi zanj ni v redu. Saj je to, da je otrok priča nasilju, tudi nasilje nad otrokom. Prosim, poiščite si pomoč. Lahko se obrnete na katerega od naslednjih združenj po pomoč: http://www.drustvo-sos.si/…/sos-telefon-za-zrtve-nasilja , https://www.drustvo-dnk.si/…/nenasilna-komunikacija.html , več združenj najdete tukaj http://www.prepoznajnasilje.si/nasilje-v…/pomoc-zrtvam . Lahko se tudi oglasite pri nas – več o svetovanjih in terapijah najdete tukaj>>
Upam, da najdete moč v sebi, da uredite odnos tako kot bo za vas in vašo družino najboljše in da končno zaživite brez skrbi in nenehnega dokazovanja, da ste vredna. Ker ste. Srečno. <3