Velikokrat me ženske vprašajo: “Ali je sploh kakšna razlika med umetnimi in naravnimi popadki?”
Moj odgovor je: “Delovanje naravnih in umetnih hormonov ni enako in dodajanje umetnih hormonov za stimulacijo ali indukcijo poroda lahko pomembno vpliva na njegov potek.”
Sproženje poroda vpliva tako na mamo kot na otroka in ima tudi svoje pozitivne in negativne strani. Gaskin (2007) omenja slednje:
Stranski učinki pri MAMI: ima bolj boleče popadke; velikokrat je omejeno gibanje (infuzija in dodatna protibolečinska terapija); pogostejše so tudi nekatere komplikacije (ruptura oziroma raztrganje maternice, obilnejše poporodne krvavitve, ipd.).
Stranski učinki pri OTROKU: zaradi daljših in močnejših popadkov lahko pride do pomanjkljive oskrbe s kisikom in hranili pri otroku, kar vodi v višji pojav fetalnega distresa; kar seveda pomeni večjo možnost za carski rez. Pogosteje pride tudi do pojava mekonijske plodovnice, pogosteje imajo dojenčki po porodu zlatenico, ipd.
Poleg tega v svoji knjigi Modrost rojevanja Gaskin (2007) omenja tudi različne načine sprožanja/indukcije poroda:
⦁ predrtje plodovih ovojev ali UPM.
⦁ umetni popadki oziroma intravenozna (i.v.) aplikacija Syntocinona (Pitocin). To je sintetična oblika naravnega oksitocina. Med samim porodom se nivo naravnega oksitocina sprošča iz materine hipofize v manjših količinah. Problem pri intravenozni aplikaciji sintocinona je predvsem ta, da se ga takoj aplicira v večjem odmerku kot se naravno pojavlja v telesu matere med porodom. Sama doza se tudi povečuje dokler ne doseže pravega učinka – močnih, učinkovitih popadkov, ki pospešijo porod ali pa ga sprožijo/začnejo. Zakaj sintocinon ni priporočljiv za splošno uporabo? Ker je pri ženskah, ki prejmejo umetno različico oksitocina, večja možnost da se bo porod končal z vakuumom ali carskim rezom, da se bo otrok rodil s slabšim APGAR rezultatom, poveča se tudi stopnja poporodnih krvavitev. Nemalokrat se tudi zgodi, da zaradi velike doze sintocinona pride do krča maternice – torej dolgih, močnih »popadkov«, ki v svoji intenziteti prenehajo šele, ko se prekine i.v. aplikacija sintocinona. Poleg tega pa aplikacija Sytocinona negativno vpliva tudi na začetek in potek dojenja (slabše pristavljanje otroka, negativno vpliva na refleks izločanja mleka, ipd.) (Lewis, 2012).
⦁ prostaglandini – v telesu skrbijo za mehčanje materničnega vratu in spodnjega dela maternice. Sintetična različica PGE2 ima svoje stranske učinke kot vsako zdravilo. To so: slabost, bruhanje, driska, ostale posledice so enake zgoraj omenjenim.
Kakšne so torej še razlike med umetnim (Syntocinonom) in naravnim oksitocinom?
O tem je možno najti kar nekaj informacij in raziskav. Če na kratko povzamem – Sytocinon, za razliko od oksitocina, ne vpliva na izločanje endorfinov, telo tako potrebuje vedno večje doze Sytocinona, ko se ga enkrat aplicira. Syntocinon drugače vpliva na delovanje možganov – nima tako pozitivnega vpliva kot oksitocin (ali drugače imenovan hormon ljubezni, sreče,…), kot je že bilo omenjeno tudi vpliva na počutje in stanje novorojenčka po porodu – več je sprememb v obliki glavice zaradi pritiska med porodom, vpliva na zmožnost sesanja in požiranja, več je distocije ramen, lahko pa pride tudi do abnormalnega srčnega utripa pri plodu (Step2Education, 2016).
Večina avtorjev omenja, da je splošna uporaba t.i. “umetnih popadkov” odsvetovana in se je lahko izognemo, če omogočimo ženski varen, miren, zatemnjen, sočuten prostor, kjer bo lahko rodila svojega otroka.
Več o oksitocinu si lahko preberete tukaj.
Literatura:
Bell AF, Erickson EN, Carter CS (2014). Beyond labor: the role of natural and sythetic oxitocin in the transition to motherhood. J Midwifey Womans Health 59(1): 35-42. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3947469/)
Gaskin IM (2007). Modrost rojevanja. Sanje: Ljubljana.
Kota SK, Kotni G, Sruti J, Kota SK, Krishna SVS, Meher LK, Modi KD (2013). Endocrinology of parturition. Indian J Endocrinol Metab 17(1): 50-9. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3659907/)
Lewis MJ (2012). An investigation of effects of Pitocin for labor induction and agumentation on breastfeeding success. Clearemont Colleges: Scripps senior theses, paper 109.
McCormick C (2009). Active first stage of labour. Myles textbook for midwives (15th ed). 477-91.
Step2Education, Kathy (2016). Oxytocin vs. Pitocin. https://step2education.com/blog/197-oxytocin-vs-pitocin
