Uvod
Že vrsto let aktivno raziskujem vpliv spolne zlorabe na zanositev, nosečnost, porod in poporodno obdobje. Z vami delim en kratek izsek ene od raziskav, kjer lahko vidimo kako pretekle travmatične izkušnje lahko vplivajo na vsa omenjena obdobja. V kolikor ste doživela kakršnokoli obliko zlorabe ali nasilja bi vam rada predala le to sporočilo – niste kriva za to, kar se vam je zgodilo. Tudi danes, v tem trenutku, delate najbolje kar zmorete zase in za vašega otroka. In kakorkoli je pomembno, da se o vplivih zlorabe piše, so tovrstni članki pogosto prebujevalci krivde, spominov pri ženskah, ki so kaj od omenjenega doživele. Zato si vzami čas, predihaj in pomisli, kaj vse si do danes že storila, koliko korakov naprej si že naredila, da bi sebi in svojim otorokom omogočila tisto kar najbolj potrebujejo – ljubezen, sočutje in varnost.
Nosečnost in stres
Žensko telo v času nosečnosti naredi vse kar je v njegovi moči, da plod zavaruje – tudi pred stresom. Znano je, da se nevroendokrina reaktivnost proti koncu nosečnosti zmanjša, saj s tem zaščiti plod pred pretirano izpostavljenostjo pred materinimi glukokortikoidi oziroma stresnimi hormoni (de Kloet et al 1988). Ker je za optimalen razvoj otroka pomembno, da so vrednosti kortizola v materini krvi v času nosečnosti v mejah normale, so v raziskavi Bublitz et al. (2014, 152) želeli ugotoviti kakšne so ravni kortizola v krvi pri nosečnicah, ki so doživele spolno zlorabo v otroštvu.
Kot pričakovano so odkrili, da je raven kortizola v vzorcih sline odvzete takoj ob prebujanju višji pri ženskah, ki so doživele spolno zlorabo kot pri tistih, ki so doživele druge oblike zanemarjanja v otroštvu. Zanimivo je bilo, da je na vrednost kortizola močno vplivala funkcionalnost trenutnega partnerskega odnosa ter vseh odnosov v družini. Znano je, da imajo žrtve spolnih zlorab (tako ženske kot moški) več izzivov pri vzpostavljanju funkcionalnih, sočutnih odnosov in da so pogostejši izzivi v partnerstvu kot so: težave v komunikaciji, težave pri nadzorovanju odzivov/vedenja, več je zasvojenosti. Prav tako so v zgoraj omenjeni raziskavi potrdili že znano – spolna zloraba v otroštvu vpliva na stresno os (hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza), njen vpliv pozna tudi v času nosečnosti. Povišana stopnja kortizola se pri ženskah pojavi med 25. in 35. tednom nosečnosti. Stres in bolj aktiven stresen odziv oziroma hipervzburjenost vpliva v ekstremnih primerih tudi na razvoj otroka, trajanje in pojav težav v času nosečnosti, na porodno izkušnjo ter na poporodno obdobje. Kot že omenjeno, pa lahko ženska ob primerni podpori, ob funkcionalnem partnerskem odnosu ter predvsem ob aktivni predelavi travmatičnih izkušenj ob podpori različnih strokovnjakov, tovrsten vpliv zlorabe na vsa ta obdobja zmanjša oziroma lahko bi rekli, da celo izniči.
Stres, porod in podpora
Višje ravni stresnih hormonov (kateholaminov) pa tudi vplivajo na porod tako, da ga upočasnijo (Simkin in Klaus 2008). Tako lahko nefunkcionalni odnosi, strah, nezaupanje v zdravstveno osebje ali porodnega spremljevalca vplivajo tudi na sam potek poroda. V ta namen sta Simkin in Klaus (2008) napisali tudi priporočila za zdravstvene delavce, kjer omenjata pomembnost vzpostavljanja varnega in spoštljivega odnosa, ohranjanja integritete ženske, upoštevanje njenih porodnih želja, seznanitev zdravstvenih delavcev s preteklo izkušnjo zlorabo ter upoštevanjem priporočil na žensko osrediščene obporodne skrbi. S tovrstnimi ukrepi se lahko izognemo ali zmanjšamo pojavnost travmatičnih porodnih izkušenj, poporodne depresije, nenadnih nezaželenih spominov na zlorabo,…
Torej ne gre zgolj za to koliko se ženska »dobro« ali aktivno pripravi na sam porod, velik vpliv na porodno izkušnjo ima tudi njena podporna skupina, katere naloga je – tako od partnerja kot do zdravstvenih delavcev – da ženski omogočijo izražanje porodnih želja, da jo uslišijo v željah kolikor je le mogoče ter da se med porodom poslužujejo na žensko osrediščene obporodne skrbi, kjer je ženskam omogočena tudi izbira babice ter kontinutirana babiška obravnava. Tovrstno skrb naj bi s strani zdravstvenih delavcev prejela vsaka ženska, ne glede na pretekle izkušnje.
Vsaka ženska tekom nosečnosti ali pa po porodu doživi neko mero stresa, kar ne pomeni, da bo s tem do konca življenj zaznamovala svojega otroka ali pa da je zaradi tega slaba mama. Vsaka stresna izkušnja je v resnici priložnost za nas, da spremenimo vzorce odzivanja na stresne izkušnje, da naredimo korak naprej v osebnostni rasti ter da pokažemo otroku (tistemu v naročju ali pod srcem), da je stres neka stvar, ki jo lahko premagamo, predihamo in spustimo.
Več o vplivu spolnih zlorab in primerni babiški obravnavi si lahko prebereš v moji diplomski nalogi z naslovom: Babiška obravnava žensk, ki so doživele spolno zlorabo (2016).
Sama v namen nudenja podpore in strokovne pomoči izvajam priprave na porod po vajini meri ter svetovanja za posameznice in pare. V kolikor bi te zanimalo več, piši na info.ataleya@gmail.com
Literatura
Bublitz Margeret H., Parade Stephanie, Stroud Laura R., »The effects of childhood sexual abuse on cortisol trajectories in pregnancy are moderated by current family functioning.« Bio Psychol 103 (2014): 152-157.
Buss Claudia, Entringer Sonja, Reyes Jonazary F., Chicz-DeMet Aleksandra, Sandman Curt A., Waffarn Feizal, Wadhwa Pathik D., »The maternal cortisol awakening response in human pregnancy is associated with the length of gestation.« Am J Obstet Gynecol. 201(2009): 1-8.
De Kloet ER, Rosenfeld P, Van Eekelen JA, Sutanto W, Levine S, »Stress, glucocorticoids and development.« Prog Brain Res. 73(1988):101-20.
Keller-Wood Maureen, Feng Xiaodi, Wood Charles E, Richards Elaine, Anthony Russel V., Dahl Geoffery E., Tao Sha, »Elevated maternal cortisol leads to relative maternal hyperglycemia and increased stillbirth in ovine pregnancy.« Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol. 307(2014): 405-413.
Simkin P, Klaus P (2004). When survivors give birth: understanding and healing the efffects of early sexual abuse on childbearing women. Washington: Classic day publishing.
