Danes z vami delim anonimno pismo mamice, ki je kar dvakrat pod srcem nosila dvojčke.
Ko sva se slišali, me je navdušila njena preprostost, iskrenost in pristna materinska energija, zaradi katere je kar žarela.
Za vse vas, ki pričakujete dvojčke, je napisala spodnje pismo.
Hvala ti, da si delila svoje izkušnje in tako dragocene nasvete z nami.
“Draga (bodoča) mamica dvojčkov,
pišem ti, ker sem tudi sama dvakrat obdarjena z dvojčki. Mogoče si se ob novici, da pod srcem nosiš dva otročka, razveselila ali prestrašila. Oboje je v redu. Nič ni narobe, če na začetku ne čutiš navdušenja, ampak predvsem strah. Strah pred tem, ali boš zmogla poskrebeti za dva, kako bo s porodom, kako bo z dojenjem. Vse to sem dala dvakrat skozi.
Moja izkušnja je bila takšna, da sva z možem leto in pol po rojstvu prvorojenke izvedela, da se naša družina ne bo povečala samo za enega člana, ampak za dva! Zelo sem se veselila! Istočasno pa sem vso nosečnost, ki je bila zaradi dvojčkov označena kot rizična, preživela v strahu, da bo zagotovo nekaj narobe. V tretjem trimesečju sploh nisem več mogla jesti, ker sta mi otroka tako pritskala na želodec. Zaradi vseh slabih napovedi zdravnikov sem samo čakala na polnih 38 tednov in carski rez. Po porodu in prihodu domov pa se je začelo “delo“. Dojenje je sicer steklo dosti prej in bolje kot pri prvi hčerki, ampak vedno sem dojila samo enega in seveda je drugi jokal, kar me je zelo vznemirjalo. Od začetka sem jima po vsakem dojenju ponudila stekleničko predvsem zaradi lastnega miru, ker prva hčerka dolgo ni pridobivala na teži in sem bila takrat pod velikim stresom, da nimam dovolj mleka, da bom izstradala otroka … Ves dan sem skrbela za tri majhne otroke in bilo mi je zelo težko. Zvečer sem samo padla v posteljo.
Seveda si nisem niti v sanjah predstavljala, da si bom želela še otrok, a se je zgodilo prav to. Čez tri leta sem ponovno zanosila in od začetka sem slutila, da sta znova dvojčka. Ginekologinja mi je to potrdila, a sem bila takrat samo neskončno prestrašena in obupana. Kako bom to zmogla še enkrat??? Jokala sem dva dni. Potem sem se sprijaznila. Bo že. Zmorem. Nosečnost je minila brez težav. Nisem se vznemirjala kot pri prvih dvojčkih. Verjela sem, da bo vse dobro. Imela sem načrtovan carski rez, a sta se odločila priti en dan prej. Tudi z njima je dojenje steklo. In tudi njima sem nekajkrat na dan po dojenju ponudila stekleničko, a to ni preprečilo dojenja. Dojiti mi je uspelo vsakič eno leto, na kar sem zelo ponosna.
Iz izkušnje lahko povem, da se moja (ne)mirnost med nosečnostjo pozna na otrocih. Najmlajša sta umirjena, vesela, zadovoljna otroka. Res je, da sem tudi sama zmanjšala pričakovanja do sebe. Poslušam se. Vzamem si čas zase, kolikor pač gre. Vse se pozna. Prvi par je malo manj umirjen, več sta jokala, hitro se vznemirita. In čudno, pri petih otrocih sem zvečer manj utrujena kot pri treh. Samo prioritete si je treba postaviti in sprejeti dejstvo, da vsega ne boš mogla nikoli narediti. Otroci imajo najraje zadovoljno mamo, od katere sije ljubezen in veselje.
Kar ti želim položiti na srce, je:
- zmogla boš ne glede na prva čustva, strahove, pričakovanja … zmogla boš in uspelo ti bo. Zagotovo.
- poslušaj se. Ne glede na to, kaj pravijo zdravniki, če ti čutiš, da je vse v redu, je zagotovo v redu.
- umiri se. Zmoreš donositi dva, roditi dva, dojiti dva in za dva poskrbeti.
- uživaj. Vsaj poskušaj uživati v vsakodnevnem kaosu. Čas namreč tako hitro mine in otroci so naekrat veliki in te ne potrebujejo več (ves čas).
- ne vznemirjaj se zaradi joka, ker mora eden počakati. Bo že. Ampak vem, da to ni enostavno. Še vedno si dobra mami.
- dojenje je sicer malo težje kot dojenje enega otroka. Mogoče poskusiš z blazino za dojenje dvojčkov, vsaj na začetku, ko sta še dovolj majhna. Tudi če jima ponudiš stekleničko z adaptiranim mlekom si še vedno dobra mami. Jaz sem večkrat poklicala svetovalko za dojenje, ki mi je bila v oporo in me je vodila tudi pri ponujanju stekleničke.
Upam, da ti bo moja izkušnja v pomoč. Drugače pa tako veš, da tvoje telo to zmore in ti to zmoreš. Čudovita si!“